Bannge e koyngal hakkunde rotere e hofru
Dental ɓinɗe nannduɗe, jiiduɗe golle, dentuɗe ngam timminde gollal.
Tergal gonngal hakkunde hoore e becce.
Tergal ngal walla kulle dewe kuutortoo ngam muyninde ɓikkon mumen
Joofirde sammeere junngo. Kañum jaggirtee, yomnortee
Jokkere hakkunde walabo e sammeere junngo
Fulkuru: ko paalel gono wel e nder reedu , Neɗɗo walla kullel, paalel danawel ndiyam ina tawee nder mum .
Ffff
Geɗel e nder ɓinnde kuule halfinangel jibingol. To bannge yimɓe, njogi-ɗen heen ko ɗiɗi-ɗiɗiije 23. Gorko e debbo njiidi 22 ɗii ɓe ceeri 23iire nde
Les hoƴƴudu; ɓaawo daande.
Tergal juutngal jokkondirngal hunuko e kuuse. So huunde moɗaama rewnaa ko e goddol, yortinoyaa e kuuse.
Ndeelam keelɗam njaltowam e yiitere
Ndeelam njaltowam e hunuko tawa ko goddol walla jofe too ummii.
Bannge hoore nano walla ñaamo, denndinɗo nofru e taariindi mum.
Heeñere: kala ko waɗi teewu e ƴiiƴam ena waɗi heeñere
Tergal aadee walla kullel poofirteengal
Jokkere hakkunde koyngal. Koppi tuggotoo e leydi so neɗɗo diƴtiima.
Ko jawdi ndariindi waɗata kolce, kulle lakde e kulle wuro.
(Janngiree hoore). Bannge e neɗɗo denndinɗo ko ɓuri heewde e ko aadee tinata e ɓanndu mun. Renndini gite, noppi, hinere, hunuko, moofti ngaanndi. Kala ko ardii, ina heewi wiyeede hoyre.
Bannge caggal hoore, dow daande ɗo.
Hoƴƴundu : ko e hoore jeyaa , woni ko caggal ,ina waɗi koƴƴuli ceeɓɗi e ɗeppi.
Tergal kaalirteengal, ñaamirteengal
Tergal jaggirteengal: Gila segene haa walabo
Ñalnde nde ñaametaake, yaretaake, simmetaake, nde dakammeeji aduna ndeentetee gila puɗal haa mutal, wonande rewɓe diine lislaam
Bannge hakkille keedɗo hakkunde nofru e hunuko. Kooɓal ina wuttoo. A yiyii kooɓe, ellee tan kooɓe entaaɗo
Bannge e koyngal gonɗo hakkunde hofru e ''cheville''. Les hofru, dow teppere.
Sifaaji nokku hollalde tuɗnooɗo ina yoori
Ɓinde wootiire. So ina jibina feccoto tan wnta ɗiɗi. Kañum saabotoo ñabbuli keewɗi ko wayi no teko en ''syphillis''....Njaajeendi leeɓol ina sowoo ɗum laabi 5 haa laabi ujundere
Tergal joofnungal ɓanndu kullel. Ina waɗa leeɓi so tawii ko ko wayi no puccu, mbabba, ekn....
Ƴiyal kuurngal ngaanndi.
Geɗel gootel e sukundu.
Ñaalde: ko ɓuutdi wonata ko e ɓanndu ,ko wayno naafɗe e jokkoɗe terɗe , Ekn,
Hakkunde reedu e dote, les wuddu, dox dote, gila yeeso haa caggal. So neɗɗo ina duhoo tuuba ko ɗoon heewi haɓɓude paftol mum.
Leeɓi leliiɗi takkii e ɓanndu, gonɗi dow yitere ɗii.
Bannge e junngo keedtuɗo e tamannde. Bannge yeeso sammeere junngo
Aadee Miin, aan, kaŋko, jinnaaɓe men, ɓiɓɓe men, enen fof ko en yimɓe. Kullel wuro, ngel hakkille mum e tinde hoore mum seerndi ɗum e kulle goɗɗe ɗee. Neɗɗo ina wona gorko, ina wona debbo. Ko debbo oo saawata ɓiɗɗo, caggal nde o wondi o e gorko. Haa hedde duuɓi 18, neɗɗo oo ko suka, ɗoon haa hedde 50 ko e yontaannde, haa hedde 70 ko o mawɗo, fayi dow o naywii haŋkadi. Ko eɓɓoore teskuya tan
Tergal mooftingal nder laalogal hoore. Kala ko neɗɗo walla kullel gonngel ina waɗa, fewjaa ko to ngaandi.
Laacel gonngel les faasko, dow wuddere kottu.
Ko neɗɗo walla kullel huwtortoo so yiɗii ŋatde. Ko ranwata nder hunuko
Ɓoƴƴude naafɗe mbele joomum ina jala. Waɗde ko ina huccina neɗɗo e golle mum.
Tergal nanirteengal
Kofi ɓanndu keɓooji neɗɗo so wonii e naywude
Tergal mooftungal tekteki, jibinirgol, terɗe coofirɗe. Gila les becce haa nadorde, bannge yeeso o.
Dental mbordi e gonɗi njaltooji e yiitere so ñawii.
Bannge e ɓanndu mo neɗɗo jooɗortoo.
Lare tiiɗɗe gonɗe e ceeɓeendi peɗeeli. Aadee ko ɗum ŋaaccirta
Leeso, weerto sañaango jooɗeteengo
Dental leeɓi
Bannge e koyngal keedoowo e leydi, so neɗɗo walla kullel ina yaɓɓa.
dental cañi dentuɗi e gollal mum keeringal walla golle mum keeriiɗe
Bannge Dow e yeeso neɗɗo walla.kullel
Hippoode hunuko. So toni ɗakkondirii hunuko muɓɓiima, so ɗi ceertii hunuko ŋaaɓiima.
Terɗe muɓɓooje walla muɓɓitooɗe hunuko
Ndeelam njaltowam e hunuko, tawa ummaaki e goddol walla becce. Ina wiyee tuute
Tergel pamarel haa ko jaasi alaa. Noon kadi ngel wayi jaasde, kanngel saabotoo yoga e ñabbuli goodɗi. Maɓɓooji, came. .... Ndu wowlaandu ko luɓaandu
Bannge ɓurɗo lesɗude e yeeso o. Sahaa neɗɗo ina waɗa ɗoon leeɓi haa juuta.
Jokkere hakkunde junngoe ko heddii e ɓanndu ko.
Leeɓi dariiɗi taartii yitere , dow e les fof
Heewi wonde ko e keewal (Becce), Bannge e yeeso ɓanndu gonɗo dow reedu, les daande e balabe. Ko becce moofti jofi e ɓernde. Ko jofe poofirtee
Ɗemngel gonngel e nofuru, to bannge keedɗo e yiitere o.
Boowal gonowal hakkunde ñiiƴe
Tergal ngal neɗɗo walla kullel yiyrata.
Dental terɗe dentuɗe ballondirooje ngm yuɓɓinde gollal walla golle keeriiɗe
Ŋaacere heddototoonde e banndu so yehii haa gaañannde sellii
Dental yuɓɓooji ballondirooji ngam yuɓɓinde gollal nguurndam walla golle nguurndam
Ɓocongel ɓurngel famɗude e tergal guurngal
Tuufeere ɓurnde famɗude mahnde ɓanndu neɗɗo walla wuurnunde, gollotoonde.
Ɓooƴre: ɓotte wonata ko les wuddu, hakkunde koyɗe=kosɗe, cawɗi les.
Bannge dow hunuko o. Won e alkule ko wayi no l, ɗ d t ko ɗemngal ɗakketee e ɗakaañ nde mbaawaa ɗe wowlude
Nguru mboɗeewu, walla ɓaleewu ngu les ñiiƴe les walla dow ñiiƴe dow. So neɗɗo tuppiima ko ngam goobde ɗakkudi mum.
Tergal kaalirteengal. Ɗemngal duñata ñaamde les ñiiƴe, walla e goddol yortoo nder reedu wona ñaamde nde moɗaama.
Ndeelam mboɗejam nder ɓanndu aadee walla kulle, kannjam jokkondirta terɗe ɓanndu
Tergal aadee walla kullel kala, danawal, tekkungal tammbingal terɗe keddiiɗe ɗe fof. So kullel wiyaama helii, ko ƴiyal mum heli. Korlal ko ƴiyal gonngal les hofru
Ƴuulde aroonde e keeci gorko, les balabe seeɗa.
Enndu wonndu e fuɗde. Enndu tokosuru
Ɗaalde.
Ɗaalde, ƴuugere
Dumunna e nder hitaande,. Nde henndu nanndundu jokkondiri ko ina wona lebbi tati. Yeru: dabbunde ko sahaa jaangol, ceeɗu sahaa nde seeɗtee.Bife nay ɗee ngoni, e deggondiral: ceeɗu, ndunngu, kawle e dabbunde.
Kolongal Sara demeth
Maayel tokosel, caltuɗe maayo.
Maandel ko toowi
Nokku ɗo leɗɗe cukkuɗe
Keerol maayo toowngol. So a ummiima ɗoon aɗa fayi maayo, a jippotaako, a yanat e ndiyam. Sukaaɓe ina keewi diwde pawle, mbaɗa cowtiiji
Tergal lekki tammbingal lekki kii fof. Tergal ngal ɗoo ɓuri heewde yaajde, ko kañum kadi takkotoo e leydi
Geɗel lewñowel. Duɗal jayngol ina wiyee fooyre, ina seŋoo e ɓoggi kuɓɓam lewña tawa wulaani no feewi
Joowre leydi juutnde toownde seeɗa nde nafoore mum woni falaade ilam haɗde ɗum naatde e koɗorɗe. Ina sooroo ilam gudde mbaɗee les mum mbele ndiyam jokka bolol mum, yimɓe, daabaaji e werlaaji ndewa dow mbaasa bookaade.
Henirde: ko damel tokosel bañɗateengel e suudu walla huɓeer ngudditaa ngam henndu naata. {fenetre}
Bifol (heewndu doole walla alaa) weɗoondu kaakurteeje. Ƴiiwoonde ko henndu heewndu doole.
Riwde colli, mbele haɗde ɗumen ñaayde ngesa
Tuna nde waalo woni e aaweede. So ndunngu ɓennii haa ilam ruuɗtiima, leydi ndi sojjii, remooɓe ƴetta jinndaaɗi, luuɗe e aawdi mumen tiindoo gese, worɓe ina njabba, rewɓe ina luwa, ɓeya ngaawa, sukaaɓe ina mbekka. Oon tuma woni jabbere waalo.
Ƴiiwoonde arnde subaka law.
Kuwtorgal demirteengal
Ƴiiwoonde arnde tawa jamma jenngii.
Dental geɗe pawondirɗe e nokku. Leydi, njaareendi, gawri, ceenal e ko nanndi heen so yuppaama e werto fotngo tawa saraaka saakaaka, waɗat jowre.
Yonta gulɗo, so ilam dartiima. Dabbunde rewata e kawle
Mboɗeeri naange, taariindi mbuuɗu naange so enga muta.
Ƴiiwoonde arnde kikiiɗe kiirɗo, caggal takkosaan; ɗo oornooɗi njoftata.
Cirfol walla diidol e leydi kolloondi to fayaa ( ummade e nokku fayde e nokku goɗɗo
Nokku ɗo yimɓe koɗaani no feewi. Ladde Alla e jeereende: nokku mo hoɗaaka, jeewɗo
Haayre mawnde wanngotoonde ina taaroo naange. Hoɗorde kala ko woodi e aduna oo, ko e dow leydi kuɓeeje ndarii, leɗɗe puɗi. Kala ko yani, ɗo ɓuri lesɗude ɗo ɗum saamata ko e leydi. Ina wiyee lesdi
Unugal ngal bannge gooto settaa haa seeɓi. So jom luwgal luwii ko mbele gabbe gaaweteeɗe ɗe ɓura yettaade kecciri. Luwoowo ina heewi rewde e jabboowo.
Caanngol mawngol, cooringol leyɗeele, ngol heewaani ŋakkude ndiyam. Ɓurɗe juutde ɗe e Afrik ko Nil, Konngo, Nigeer, Senegal, Zammbeez,..
Hettere nde nguur-ɗen nder mum, heen henndu e duule ngoni, heen henndu ndu poofeten enen e kulle keddiiɗe ɗe e puɗi fof. Gila ɗoo ɗo ngon-ɗen e takko leydi haa dow ko ina abboo e 85-100 km,tooweendi ɗo wuurotoo ɗoo ko e ɗum abbotoo.
Wonde e nokku heddoo ɗoon subaka oo haa gasa.
Diŋiral jaajngal ɗo puɗi ndematee. Yer: ngesa waalo, mballa jeeri
Kuwtorgal jabbirteengal. Leggal kofingal no salndu nii tawa bannge potnooɗo ñiɓaade e leydi oo ko ko ittaa, bannge gooto e keddiiɗi ɗi ɓura ɓuttiɗde e raɓɓiɗde seeɗa, jalo seŋee heen, bannge keddiiɗo o ɓura sewde e juutde seeɗa. Ko oon bannge ƴeerortee mbele ñiɓde jalo ngo e leydi, ngam heɓde leydi kecciri ndi. Caggal ɗum noon luwoowo ara, gaawoowo rewa heen, bekkoowo udda gorwoccol ngol.
Bannge e henndu ndu kala ko wuuri e leydi foofata. Annduɓe Kemitiwal maantortoo ɗum ko O2
Huunde reftoonde e gulaali. Won e nder nokkuuji ko wayi no daande maayo deeƴngo, suudu yaajndu ndu heewaani kaake walla yimɓe, so neɗɗo wullii, ooleel retoto ko haalaa ko no haaliraa ni.
Ruulde leydi. So henndu wifii e nduufri walla ceenal, weɗat punndi. So karawal fiɗtaama, punndi ruuyat.
Ummogol naange. So ina immaa e jamma ina fayaa e ñalawma, so naange wonii e feeñde, oon tuma ko puɗal wiyetee.
Hiifde ngesa ngam ɗooforde kuɗooli ɗi ngaawaaka ɗi.
Konu pamaru.
Seeɗde: Seekaa ko e ceeɗu: ko tuma mo folɓe ngeggata caggal ndggu njaha nokku goɗɗo,
Nokku e maayo ɗo telletee yareede, ƴoogeede, lawƴeede walla kadi ɓufteede.
Nokkuuji ilooji so ndunngu arii
Joowre leydi mahiinde, ɗo mettelli wallañuuƴi mbaɗi hoɗorde mumen.
Nokku lesɗuɗo ɗo diƴƴe toɓo kawri, ta?a yaajaani haa nanndi e maayo, fonngo ngo ndari-ɗa fof, aɗa yiya pawle keddiiɗe ɗe.
Annama ɓooldu ndiyam ummoo hakkunde maayo ina ara duƴƴo e fonngo walla sarkitoo e pokopokolamm
Nokku eggaaɗo.
Nokku loɗo. Jiiɓre leydi wayndi no hollalde nii kam e ndiyam iirtee haa modda haa waɗta ɗakkaade e juuɗe e koyɗe.
Dillugol ndeelam
Ndeelam ndanejam ummotooɗam e aadee, daabaa walla kullel ɓesngel.
Ndeelam njareteeɗam, so aadee walla kulle ladde ɗomɗii
Ko ƴiiwoonde toɓo heewngo, adotoonde tellaade so ndunngu naatii.
Lomto baɗo, neɗɗo kaaldeteeɗo o -
Gollal aafde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni aafannde
Mooftude e nder nokku mo huunde tiɗɗii e nder mum, mutna ɗum toon. Ñookde, lommbude.
Ɓeen wonɓe e aafde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal aafde haa ngayni ɓee.
Ŋakkude softeende.
Luuɓde
Ɓeen waɗɓe gollal aamdehaa ngayni ɓee.
No mbiyat-mi ma so mbeɗe toɗɗo maa
Gollal aawde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni aawannde
Ɓeen wonɓe e aawde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal aawdehaa ngayni ɓee.
Aaynaade : ko weddaade : haayre walla sawru walla konngol ,
Maleede wune. Heɓde ko yiilotoo tawa tampaani heen.
Salanaade jiɗnaaɓe mum, Waase jaɓde jamirooje mawɓe mum,
Artirde ko moɗnoo e hunuko mum, wona e ƴakkude
Rewde, yahde tiindoo to gardiiɗo hucci too.
Ɓeen wonɓe e accude ɓee.
Woppude Nattude jaggude
Ɓeen waɗɓe gollal accudehaa ngayni ɓee.
Wonde goo e gollal, kala golluɗo ko ko rewi e goo o
Ɓeen wonɓe e addude ɓee.
Arde kañum e ko jogii ko
Ɓeen waɗɓe gollal addude haa ngayni ɓee.
Afo: ko neɗɗo, woni ɓiɗɗo mo jiɗnaaɓe mum ngadii dañde, ( dikkaade)
Gaynaako baali
Yaltinirde henndu goddol ummoraade e kuuse mum.
Ɓeen wonɓe e ahde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal ahdehaa ngayni ɓee.
Konngol kollitoowal kaaloowo o saliima
Geɗe tekkuɗe puɗooje e koye kulle. Heewi fuɗde ko sara noppi ɗii, Kulle ɗe ina kuwtoroo ɗum so ina kaɓa
Ŋaro janngirteengo. Mbeɗu yaajngu ngu almuudo jogotoo, winnda heen binndanɗe mum. E ngal ɓaggee e ɓalal almudɓe kuccita heen. Almuudo ina jogoo ngal e juuuɗe mum.
Lomto jeyal gadanokollitoowo ko miin kaaloowo o jeyi
Diwde diwe jahduɗe, jooɗɗe, jahduɗe e hito. Wanngo, jiilal, duƴƴe fof ko ngamri. Toɓde haa heewa. Amo ko toɓo heewngo sahaa ndunngu.
Lomto jeyal kollitoowo ko minen njeyi
Falaade, heedde huunde e goɗɗum
Ɓeen wonɓe e amde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal amdehaa ngayni ɓee.
Weñaade
Waasde yiɗde, salaade
Lehel peewniraagel ɓakke hono no loonde feewnirtee nii, tawa nafoore mum ko waɗde heen cuuraay
Jogaade humpito. Humpitaade
Ɓeen waɗɓe gollal anndude haa ngayni ɓee.
Yettaade, tawde e nokku. Yeru: Mi ummiima Charleroi, mi ariiɗoo e Burusel
Wowlaandu neɗɗo innata so ina ina riiwa mbabba, mbaɗɗaaba e ba waɓɓaaka fof
Ɓeen wonɓe e arde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal arde haa ngayni ɓee.
Waɗde wiiduru Asde woyndu: afftaade leydi , haa luugiɗa tawa faandaare nde ko heɓde ndiyam.
Ɓeen wonɓe e asde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal asde haa ngayni ɓee.
Yiilaade jaggude ko woni nder ndiyam
Jiilogol ko woni nder ndiyam
Ɓeen wonɓe e aynude ɓee.
Reende. Reende ndammiri. Dewoowo e ndammiri ina ñamminoya ɗum wiyetee ko gaynaako
Ɓeen waɗɓe gollal aynude haa ngayni ɓee.
Ɓoodde kuudi
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe a, hono ngesa, mbabba, ngelooba,
Haalde ko gastaa tawa nii faamotaako no feewi
Kuwtorgal gollal baccude
Kuwtorde gollal baccude
Oon gonɗo e baccude oo.
Ɓeen wonɓe e baccude ɓee.
Ittude laron ngonkon e ɓanndu liingu. Wuppude tekkon seeɗa
Mbaydi gollal baccude ndi.
Ɓeen waɗɓe gollal baccudehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal baccude haa gayni oo.
Mo suwaa ƴoƴde, kecco
Wonde e heewde, Ƴerde Yeru: so ilam ina ara, maayo baktat
Etaade jaggude, fawde junngo mum e ko woɗɗi ɗum seeɗa
Yiɗde anndude ko uurata walla luuɓata ko.
Dara, Tus, mehre
Gollal. Gollal kollowal ko woni e waɗeede, ko waɗaa walla ko fayi waɗeede. Konngol ngol alaa baɗal heewaani faamnaade.
Neɗɗo, kullel walla huunde waɗnde ko waɗaa, waɗano walla ko fayi waɗeede ko.
Sanndolinde
Ɓeen waɗɓe gollal bewdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal bewde haa gayni oo.
Jayngol, jaggude ɗum haa ɗaminee so woppaama ne, ɗum ñifaani ɗum. Ɓoccitaade deenatnooɗo, ullo ladde ina doga wonande daabaa
Mbaydi gollal boyde ndi.
Oon gonɗo e boyde oo.
Ɓeen wonɓe e boyde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal boydehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal boyde haa gayni oo.
Gollal buujde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni buujannde
Keewal buujannde
Ñolde haa ɓurta
Oon gonɗo e buujde oo.
Ɓeen wonɓe e buujde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal buujdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal buujde haa gayni oo.
Annde teeŋtinirde ko oolɗi
Wowlaando neɗɗo innata so ina nodda mbeewa walla ndamndi.
Gollal saggude ngal.
Keewal saggannde
Keewal caggal
Oon gonɗo e saggude oo.
Oon baɗɗo gollal saggude haa gayni oo.
Keewal seekannde
Kuwtorgal ceekoowo
Kuwtorde seekooɓe
Oon gonɗo e seekde oo.
Oon baɗɗo gollal seekde haa gayni oo.
Cekkiri ko ndoondi kawƴe
Oon gonɗo e sekde oo.
Oon baɗɗo gollal sekde haa gayni oo.
Ɗo alaa ñaw.
Oon gonɗo e selde oo.
Oon baɗɗo gollal selde haa gayni oo.
Keltine gabbe
Denndaanngal ko yeewtanoo winndaa e nokku gooto, waɗaa no deftere nii
Keewal silannde
Oon gonɗo e silde oo.
Oon baɗɗo gollal silde haa gayni oo.
Oon gonɗo e sokaade oo.
Kuwtorgal cokiiɗo
Kuwtorde sokiiɓe
Oon baɗɗo gollal sokaade haa gayni oo.
Keewal solannde
Kuwtorgal gollal solde
Kuwtorde gollal solde
Oon gonɗo e solde oo.
Oon baɗɗo gollal solde haa gayni oo.
Diidol maantangol peccungol mbeɗu e hakkunde
Annde teeŋtinirde ko wojji
Keewal summbannde
Oon gonɗo e summbude oo.
Oon baɗɗo gollal summbude haa gayni oo.
Keewal suyannde
Oon gonɗo e suyde oo.
Oon baɗɗo gollal suyde haa gayni oo.
Waɗtude jiimaaɗo
Oon gonɗo e dahde oo.
Oon gonɗo e dahde oo.
Ɓeen wonɓe e dahde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal dahdehaa ngayni ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal dahdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal dahde haa gayni oo.
Oon baɗɗo gollal dahde haa gayni oo.
Gollal dalƴude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni dalƴannde
Keewal dalƴannde
Oon gonɗo e dalƴude oo.
Ɓeen wonɓe e dalƴude ɓee.
Ndeelam ngonɗam e nokku, dillude mum haa ɗesa rufde.
Mbaydi gollal dalƴude ndi.
Mbaydiiji gollal dalƴude ɗi.
Ɓeen waɗɓe gollal dalƴudehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal dalƴude haa gayni oo.
Tus, ɓolum, hay batte
Fawtude ɓanndu mum fof e dow teppe mum, waasa ɓosde. So huunde nattii ɓosde ina wiyee dariima.
Dartogol ɓernde haa joomum faɗɗoo. So yaawaaka e joomum tan saŋkoto. Nde ɓernde dartii fof, juutataa joomum waynoo. Ko ɗum heɓtotoo yimɓe jooni ina heewi.
Ummanaade laawol subaka law
Oon gonɗo e debbude oo.
Ɓeen wonɓe e debbude ɓee.
Saamde nder ndiyam yahra noon haa yettoo leydi, deeƴira noon.
Ɓiɗɗo mo jibinaaka e dewgal kumangal e diine lislaam.
Rufde ndeelam tawa filtinaani.
Oon gonɗo e deelde oo.
Ɓeen wonɓe e deelde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal deeldehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal deelde haa gayni oo.
Renndinde ñamateeri waɗa e barme, fawa e jayngol haa ɓennda weeɓa ñaamde
Oon gonɗo e defde oo.
Ɓeen wonɓe e defde ɓee.
Dental ɗereeji binndaaɗi denndinaaɗi
Ɓeen waɗɓe gollal defdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal defde haa gayni oo.
Ummaade ɗo toowi, fukko ɗo ɓuri ɗoon lesɗude. So neɗɗo yanirii dote ardii diŋkidottel. So neɗɗo wayii no pamɗitɗo ni, ina wiyee deŋkitiima.
Oon gonɗo e deƴƴude oo.
Ɓeen wonɓe e deƴƴude ɓee.
Nattude haalde. Muumɗinde hoore mum. Waasde yaltinde hay hito wooto
Ɓeen waɗɓe gollal deƴƴude haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal deƴƴude haa gayni oo.
Soppinaade tawa jooɗtii tan ko peɗeeli koyɗe mum
Winndude binndol juutngol hay so tawii alaa ko ngol firi
Oon gonɗo e diidde oo.
Ɓeen wonɓe e diidde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal diiddehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal diidde haa gayni oo.
Oon gonɗo e riiɗde oo.
Oon baɗɗo gollal riiɗde haa gayni oo.
Ñekkude ko yaawi. Yahde yaawndu tawa alaa fof nde koyɗe joomum ɗiɗi ɗee fof memdata leydi
Reesde, ñaamde, jooɗoo haa ɓanndu firlita ko joomum ñaamnoo ko, haa alaa ko heddii so wonaa heyɗude.
Oon gonɗo e roondde oo.
Oon baɗɗo gollal roondde haa gayni oo.
Taƴirde njaajeendi
Waɗtude doole mum e huunde haa dirtina ɗun yo woɗɗito
Nawde
Nehde daabaa haa jaɓa mbaɗɗu. Elltude mbabba, puccu... : nehde ɗum haa rewa joomum.
Wullude nodda goɗɗuɗo
Konngol kollitoowal kaaloowo o jaɓii. Konngol nootirgol noddaango
Heltinnde leggal ngal njuuteendi mum maa won meeteer, ɗaminangal waɗeede e jayngol
Keewal Lomto gadano daɓɓo denndinɗo. So aɗa jaŋtoo ko mbaɗdu-ɗaa e woɗɓe tawi mo kaaldataa oo ina jeyaa e waɗɓe ɓee, kuwtorto-ɗaa ko En.
No mbiyaten so eɗen toɗɗoo koye men
Suusde waɗde hay so waɗaani
Werto udditaango, haa waya ko no ko ko hippitaa ɗacciraa noon uddaaka. Soppannde njinndaangu e leydi ngam weeɓnande luwoowo.
Nattude muyninde
Konngol teeŋtinowol kaaldeteeɗo o jaɓii tigi rigi.
Yerondirde geɗe mbele anndude no ɗe mbaydi.
Huunde wuttiinde, wutte ina waɗa faandu, henndu nder ndiyam waɗata ko faandu faya dow ngam suppitaade. So luwoowo ñiɓii luwgal mum e eño, ittii, ɗaccata ɗoon ko faandu.
Hollude ina yontaa walla ina yoodi. Hollikinaade.
Heedde e laawol haɗa ko aratnoo ko ɓennude
Taƴirde laawol ko juuti, ko wayi no leggal
Bannge keeriiɗo
Dingiral hakkunde hoore ngal alaa sukundu
Wulde haa waɗta yaltinde paali, wondande ndeelam
Donngal. Golle tiiɗɗe mettuɗe waɗde kono potɗe waɗeede alaa e sago. Mette ɗe alaa e sago muusee.
Taƴirde njuuteendi
Lummbaade tawa wayat no gudditoowo juuɗe mum gila yeeso haa caggal tawa rewni ɗum ko e banngeeji ɗii.
Moƴƴitinde ko bonnoo. Renndinde kulle e laalaaɗe haa jibina ko nafata
Gollal fenndude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni fenndannde
Ɓeen wonɓe e fenndude ɓee.
Wattude kosam biradam ha wonta kaadam
Ɓeen waɗɓe gollal fenndudehaa ngayni ɓee.
Fettude koyɗe neɗɗo jahatnooɗo, walla dogatnooɗo, ngam yandinde ɗum.
Eggude Umaade nokku mo hoɗ-noo, hoɗoya bnokku goɗɗo. Ɗannaade juutngal
Jooɗaade e leydi, hofa koyɗe, koppi ngudditoo, korle naatnaatondira, teppere anere hucca bannge ñaamo, teppere ñaamere hucca bannge nano.
Gollal fettude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni fettannde
Ɓeen wonɓe e fettude ɓee.
Yaltinde hito mawngoe tuma majannde yiitere. Hito fellaango fetel walla fusannde bommbo
Fiyrude koynal
Ɓeen waɗɓe gollal fettudehaa ngayni ɓee.
Ñiɓde huunde
Werlaade ko wayi no ɓoggol walla loocol tawa berlotooɗo oo ina jaggi heen ceɓal gootal.
Ɓooltude gawƴal, ɓooltira ɗum hunuko mum. Ŋappude bannge e hoore nde, seelta gila dow haa les. So joomum welaama rewra noon haa wulnde nde fof ɓooltoo heddoo kaaɗdi ndi ɓoldi.
Gollaade ko ngartam alaa so wonaa yo fittaandu welto.
Nattude ɗaanaade
Haalde "maanaa" wowlaandu, e ɗemngal kaaleteengal ngal walla e goɗngal.
Taaroyaade, soofoyde
Gollal fiyde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni fiyannde
Lappude, honngude Fiyde buubaa, honngude horde Addude geɗal mum e ko renndo eɓɓi, tonngi.
Ɓeen wonɓe e fiyde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal fiyde haa ngayni ɓee.
Focco: ko goppe ndiwri (kuudi ndiwri)
Gollal fodde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni fodannde
Ɓeen wonɓe e fodde ɓee.
Ɓeen wonɓe e fodde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal foddehaa ngayni ɓee.
Daasde dote mum e ndufndufoldi mbele muumtude kuwtol mum so neɗɗo oo gasnii huwde. Ina wiyee laɓɓinaade so a huwtoriima ndiyam. Ina wiyee moomtaade so a huwtoriima leggal walla haayre.
Suutde huunde ha weeya ngam fukkude e leydi walla wassa
Yandinirde doole
Jubinde ko ɓuri tiggu gooto
Fijde nder ndiyam
Keewal aafannde
Kuwtorgal gollal aafde
Kuwtorde gollal aafde
Oon gonɗo e aafde oo.
Oon baɗɗo gollal aafde haa gayni oo.
Oon baɗɗo gollal aamde haa gayni oo.
Keewal aawannde
Oon gonɗo e aawde oo.
Oon baɗɗo gollal aawde haa gayni oo.
Oon gonɗo e accude oo.
Oon baɗɗo gollal accude haa gayni oo.
Oon gonɗo e addude oo.
Mbaydi gollal addude ndi.
Mbaydiiji gollal addude ɗi.
Oon baɗɗo gollal addude haa gayni oo.
Oon gonɗo e ahde oo.
Oon baɗɗo gollal ahde haa gayni oo.
Ñeeñal lummbogol tawa bannge yeeso o fof ko dow woni, joomum waya no gajjiiɗo e dow ndiyam ɗam nii
Fooɗde doole, ɗoon e ɗoon. Saƴƴude.
Oon gonɗo e amde oo.
Oon baɗɗo gollal amde haa gayni oo.
Gollal anndude ngal.
Keewal ganndal
Oon baɗɗo gollal anndude haa gayni oo.
Gollal arde ngal.
Keewal garal
Mbaydi gollal arde ndi.
Oon gonɗo e arde oo.
Oon baɗɗo gollal arde haa gayni oo.
Kuwtorgal gasoowo
Kuwtorde asooɓe
Oon gonɗo e asde oo.
Oon baɗɗo gollal asde haa gayni oo.
Oon gonɗo e aynude oo.
Timminde golle
Oon baɗɗo gollal aynude haa gayni oo.
Gollal giddude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni giddannde
Keewal giddannde
Oon gonɗo e giddude oo.
Ɓeen wonɓe e giddude ɓee.
Ɓosde daɓɓol tawi ko kulol tiisngol, daɓɓol, bettungol waɗi ɗum
Ɓeen waɗɓe gollal giddudehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal giddude haa gayni oo.
Taftal kollowal ko sukki haa ɓurti
Oon gonɗo e irde oo.
Oon baɗɗo gollal irde haa gayni oo.
Waɗde, liggaade, feewnude
Keewal oorannde
Oon gonɗo e oorde oo.
Oon baɗɗo gollal oorde haa gayni oo.
Oon mo gollal ummaade waɗaa e dow mum oo.
Oon gonɗo e ummaade oo.
Golle potɗe waɗeede ɗe cuwaa taw waɗeede
Konnguɗi jaltuɗi e hunuko. Ko neɗɗo walla seko kaalata.
Yaltinde hito waɗngo konnguɗi degiiɗi, paamniiɗi e hunuko mum.
Salaade goonga goodɗo
Yaltinde ndiyam e ko leppi
Taftal kolllowal yawre.. Ganndal am heewaani , ina waawi wiyeede: .... tus mi anndaa!
Huymbude Kala ko ɓuri hoyde e ndiyam, so waɗaama e majjam, hayat.
Etaade foolde. Yiilaade liɓde (woni gollal, woni neɗɗo)
Falaade, salaade yo huunde wood, salaade yo huunse ar
Ɓeen wonɓe e haɗde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal haɗdehaa ngayni ɓee.
Roŋkude ɓenndude
Heedde bannge. Wonde bannge wondaani e hay gooto.
Gollal helde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni helannde
Feccude ko tiiɗnoo haa wonta ngeɗon keewkon
Ɓeen wonɓe e helde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal helde haa ngayni ɓee.
Taƴirde wafdu
Jaɓde ko weeɗetee ko. Jaɓɓaade ko neldaa ko.
Jaggude ko werlaa ɗo ɗum weeyata ɗoo
Waɗtude hakkille mum e hito mbele faamde ɗum
Heefde karawal
Takkude no moƴƴi. Yeru: Artir damal ngal haa hikkoo. Ɓaggude huunde haa takkoo tigi rigi e ɗo ɓaggaa ɗo.
Lelaade tawa bannge mum caggal o takkii e leydi
Ummanaade laawol kikiiɗe
Ñaamde ñiiri nde naange muti, yimɓe ina payi e lelaade haa weeta
Jooɗaade, korle keeda les, buhe paworoo heen bannge haa rotere wootere fawoo walla ɗesa fawwade e leydi
Ooñde juutngol haa coɓɓuli ɗiɗi ɓallondira walla memondira
Tuma pillotooɗo laabi 60 nder waktu. Tuma gabbotooɗo e darnde tummunde e njuulu. Ina abboo e taaɓanɗe 80, heñaaka, daagaaka.
Tuma pillotooɗo laabi 60 nder waktu. Tuma gabbotooɗo e darnde tummunde e njuulu. Ina abboo e taaɓanɗe 80, heñaaka, daagaaka.
Ittude jey mum, totta goɗɗo yo jey
Ŋakkeede comci
Ɓeen wonɓe e hoorde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal hoordehaa ngayni ɓee.
Waasde teddude Heɓde gacce
Ittirde peɗeeli mum gabbe gonɗe e wutaandu. Hoɓaade makka, seerndude gabbe makka e hormere nde, ittira peɗeeli mum, gorol e gorol.
Ñiiɓde e nokku, wuura ɗoon, yuɓɓina ɗoon nguurndam mum
So aɗa yarna jawdi ma, a ƴooganii-ɗi ndyam, ɗi njarii ndiyam ɗam gasii, ko no ɗi ɗomɗitaani. Wiyee ɗi koƴii.
Soofnude. Ƴettude ñaamdu jawdi waɗa e ndiyam mbele ina natta tiiɗde haa jawdi ndii waawa ɗum ñaamde
Wazde no ndamndi wazata so tuuyaama wondude e mbeewa.
Waasde suusde. Reenaade hade barmude walla maayde
Yiilaade
Yaltinde e ɓanndu mum kuudi
Yahde ladde, yaltina ko wonnoo e nder reedu mum, yaltinira kuwtol
Hayde Roŋkude mutde, ɗo waraango hucci fof nawora
Noddude mette, duwaade bone
Naatnude ndiyam ngummiɗam maayo, wonande gese
Kala ko toɗɗii neɗɗo, kullel, huunde wall nokku haa anndaa. Innde heeriinde woni innde hettaande walla inniraande. Innde renndinnde woni innde huuɓtidinnde kala ko nde toɗɗii.
Hokkude walla wowlude innde
Tallude e punndi
Ɓeen wonɓe e irde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal irde haa ngayni ɓee.
Sortaade e. Ummaade e. Yaltude e.
Nootaade, ruttude konngol nde naamnde ɗaa.
Tigi
Tamde. Ndah, jaggu ɗoo!
Oon gonɗo e yahde oo.
Oon baɗɗo gollal yahde haa gayni oo.
Deeƴre. So fitina woodaani
Tuma puɗɗootooɗo ñalnde aroonde ndee
Yiilaade ganndal walla heɓde ɗum.
Oon gonɗo e yande oo.
Oon baɗɗo gollal yande haa gayni oo.
Seekde ɓanndu ngam yaltinde ƴiiƴam maayɗam
Yahdinde miijo mum e ko haalaa ko. Wiyde eey. Yeru: Batu men ngu dey, miin ko toɓɓere adannde nde njaɓ-mi, ko heddii ko, mi saliima
Wattindaade jaɓde. So a jaɓaano, a waawnaama haa a jaɓii tigi rigi, a jebbiliima.
Oon mo gollal yettaade waɗaa e dow mum oo.
Kuwtorgal jettotooɗo
Kuwtorɗe yettotooɓe
Oon gonɗo e yettaade oo.
Heeroraade huunde taw guli ngalaa
Yaltinde ɓiɗɗo e nder mum. Jogaade ɓiɗɗo, walla ɓiɓɓe
Mbaydiiji gollal yiilaade ɗi.
Oon mo gollal yiilaade waɗaa e dow mum oo.
Mbaydi gollal yiilaade ndi.
Kuwtorgal jiilotooɗo
Kuwtorɗe yiilotooɓe
Oon gonɗo e yiilaade oo.
Huccitde e huunde wonnde les. Huurirde ɓanndu mum
Denndaangal sifaaji neɗɗo, gila e golle e mum haa e no heewi gollirde
Artude kikiiɗe walla jamma
Wonde e jeyal joomum
Ɗakkere huunde e goɗɗum mbele ina ɓeydoo juutde
Ɗakkude geɗel e hono mum mbele ina ɓeydoo juutde
Gollal jolde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni jolannde
Keewal jolannde
Naatde e nokku jaajɗo luggo
Mbaydi gollal jolde ndi.
Kuwtorgal gollal jolde
Kuwtorde gollal jolde
Oon gonɗo e jolde oo.
Ɓeen wonɓe e jolde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal joldehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal jolde haa gayni oo.
Mooftude bannge
Oon gonɗo e joñde oo.
Ɓeen wonɓe e joñde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal joñde haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal joñde haa gayni oo.
Yettaade wonande laana walla werlaa.
Oon mo gollal yoolaade waɗaa e dow mum oo.
Oon gonɗo e yoolaade oo.
Tuma gonaaɗo, ɗoo ɗo ngonɗen e gollude en ngaynaani
Ubbude Joowde ko wayi no njaareendi ni.
Fawondire kaake
Deeƴde e leydi, bannge e ɓanndu gonɗo dow nadorde o fawtoo e dow dote. Jooɗaade e leeso. Fooɗde jooɗorde jooɗoo heen. Suukaaɓe jaanngooɓe duɗal ɓee keewi jooɗaade ko e "baŋuuji".
Waɗde huunde yo jooɗo. Fawde huunde e leydi, ɗum yeeda.
Gollal juulde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni juulannde
Keewal juulannde
Huccitde e joom mum, daroo deeƴa walla wona jaggude e koppi, ƴukkoo waɗa tiinde e leydi walla ko nanndi e ɗum, ina tara aayeeji, ina ñaagoo
Mbaydi gollal juulde ndi.
Kuwtorgal gollal juulde
Kuwtorde gollal juulde
Mbaydiiji gollal juulde ɗi.
Oon gonɗo e juulde oo.
Ɓeen wonɓe e juulde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal juuldehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal juulde haa gayni oo.
Yuppude ndeelam ummoraade ɗo toowi seeɗa
Yahde nder ndiyam tawa mutaani
Lefol piileteengol e hoore
Taftal kollitowal ko waɗi ko yo rewte. So ko wondi ko e weleede ɗum walla haaweede ɗum
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe al, kal, ina heewi joofaade geeɗe nokkotooɗe tawi ina keeweendi mum ina yawaa, hono conal, kenal. leykal..,
No mbiyaten so eɗen toɗɗoo ɓe
Ganndo golle, ñeeño golle. Neɗɗo baawɗo gollal mum, gannduɗo no ngal waawi moƴƴirde e feewirde
No mbiyeten mo kaaldaten o so eɗen toɗɗoo mo
Mbaydi gollal haɗde ndi.
Oon gonɗo e haɗde oo.
Oon baɗɗo gollal haɗde haa gayni oo.
Gollal helde ngal.
Keewal helannde
Keewal kelal
Oon gonɗo e helde oo.
Oon baɗɗo gollal helde haa gayni oo.
Fannu jaŋde keeroriiɗo memtinaari
Mo ɓooyaani ko woodi
Ceekirgal baɗdeteengal e baɗal, hollita baɗo oo fellitaani gollaade, o yiɗaa heɓtinee wonde o gollani
Horde fawiinde e dow cawel darnagel kaɗngel ɗum hippaade. Cawel ngel ina haɓɓaa e ɓoggol walla gaarawol, les horde ndenoon gabbe gawri caree toon mbele pooli ina naata nder cikoo. So pooli deppii haa naati nder, jaggunooɗo ceɓal goɗngal oo saƴƴa ɓoggol ngol, horde nde hippoo, hippora pooli bettaaɗi ɗi.
Haala ndegiika faamniika
Oon gonɗo e hoorde oo.
Oon baɗɗo gollal hoorde haa gayni oo.
Wowlaandu so neɗɗo ina hollita yiɗaa nande ko haaletee ko. (Kuf! Noppam nanaani!)
Annde teeŋtinirde ko ɓalwi.
Wowlaandu so neɗɗo ina riwa gertooɗe
Yiylaade ko majji, ko hatojinaa.
Tirde dimngal rewna ɓoggol tirdungol les laaci, dow kuuwtol daabaa dimnduɗo o mbele dimngal ngal waasa saamde
Ŋakkude tuundi. Yiɗde anndude ko yahetee, hay so tawii wonaani haaju joomum.
Suɓaade
Jeyaaɗo ladde.
Yahrude juuɗe e koyɗe fof, hono no kulle nii. Hade suka waɗtude yahde, ina heewi ladde taw.
Fiyde cabbi. Sariyya ina yamira yo neɗɗo lappe so waɗii ko feewaani. So gari soñaama, heewi ko lappeede mbele seerndude gabbe ɗee e cammeeje ɗe
Gollal larde ngal.
Weeñde
Keewal laral
Oon gonɗo e larde oo.
Ɓeen wonɓe e larde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal larde haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal larde haa gayni oo.
Gila tuma gadano
Yahde tawa koyngal mum gootal yaɓɓataa haa sella.
Ŋakkude fenndaade wonande kosam kaaɗam
Fuɗɗaade fenndaade tawi gaynaani fenndaade, wonande kosam
Fuɗɗaade fenndaade tawi gaynaani fenndaade, wonande kosam
Fuɗɗaade fenndaade tawi gaynaani fenndaade, wonande kosam
Fawondirde haa fota, waɗa saamuuji
Deeƴde e nokku mo ɓurondiraani tooweendi tawa bannge e ɓanndu mum gila hoore haa koyɗe ina fawii e dow nokku hee.
Dental yimɓe jiiduɓe aadaaji, ɗemngal, taariik
Maandel kollowel nokku ɓurɗo ɓallaade leydi o.
Tuma pillotooɗo laabi 60 hojom kala, 3600 nder wakhu kala. Ina abbo e tuma gonɗo fuɗɗaade e gasnude wiyde ''Fuuta jaloŋ na weli''
Wonde e waɗde golle
Yowde, fawde dow ɗacca heen bannge ina weela
Wertude ko hecciɗi, yiiloo yo yoor
Ɓetirde gootel gootel
Wowlaandu huwtorteendu ngam anndude ɗo eɓɓoore tolnii. Yeru: 25, ko ko limraa gootel gootel haa timmi 25.
Yahde e nder ɓakkere, jiiɓaade heen sahaa haa roŋka yaltude
Seŋde, sinndude
Jolnude hakkunde geɗe ɗiɗi. A yiyii ɓeya ɗiɗo dariiɓe, yah lommbo hakkunde maɓɓe!
Tampude haa ɓurta
Rogere adannde ataaye
Mutnude ina suppitina haa mo ɗum waɗaa e dow mum o ɗesa yoolaade
Eggude wuro hoɗoya gese saanga liggey gese, ko wayi no jabbere, aawre walla coñal. So licgey oo gasii, joomum ɓitta kaakon mum kadi hoota wuro
Hayde tawa ko doole e ñeeñal joomum kaɗi ɗum yoolaade
Jeere. Nokku ɗo suoodooɓe e yeeyooɓe ndentata ina ngostondira jawdi e kaake.
Waasde taweede
Baartude Waasde uurde
Waɗde gasgel waɗira kuwtorgal bayngal no unugal nii kono taw heen bannge ina seeɓi. So jabbere waalo yontii, ko dewɗo e jabboowo o gollotoo ɗum, gaawoowo rewa caggal mum.
Mbaydi gollal luwde ndi.
Kuwtorgal gollal luwde
Kuwtorde gollal luwde
Mbaydiiji gollal luwde ɗi.
Oon gonɗo e luwde oo.
Ɓeen wonɓe e luwde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal luwdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal luwde haa gayni oo.
Lomto jeyal ɗimmokollitoowo ko aan mo kaaldat-mi o jeyi
Jaggude liɗɗi tawa faddortoo liɗɗi ɗii ko koyɗe mum ɗe sari e pokopokolam ina ɓafa ina ƴeeŋta, dote joomum e caggal buhe e korle mum ina takki leydi. Nii liɗɗi garduɗi e ndiyam ɗii ina palaa baŋ yoo baŋnjaggee.
Ƴettude keccum ( ko wayi no ɓakke) , fonnda ɗu, fawondira ɗum, haa mbele daroo, tiiɗa, waasa yande, so yoorii. Huɓeere ina mahee, mahiree ɓakke walla simoŋ.
Lomto jeyal tataɓokollitoowo ko kaŋko mo kaaldat-mi o jeyi
Lomto jeyal kollitoowo ko kaɓe njeyi
Ko hunndi huɓeere. Pale ina cakkoo, mire ndewa heen ɓakke pawoo dow: mbildi huɓeere ɓakke arii.
Woyde walla wullude no mbeewa ni walla no mbaalu ni.
Tinirde junngo
Ko kala ko yiyotoo, memotoo walla tinotoo
Lomto jeyal kollitoowo ko enen njeyi
Ɓaatde ɗemngal mum e huunde mbele anndude mbeleendi walla metteendi mum ɗo tolnii. Laaƴaade
Waasde welde. Aan koy aɗa metti koy hannde, kala ko haalaa wonta bone! Mbele ko nano pinir-ɗaa? Wuro mon ɓuri wuro amen mettude, hay tus alaa wuro mon, wonaa jeere, wonaa suudu safrirdu, on ndemataa... Kooli ko ndii ñiiri metti, alaa suukara, alaa lamɗam.
Lomto gadano.lomtotoo ko miin, gonɗo e gollude oo. Yeru: Mi yehii, mi yiɗii....
No kaaloowo wiyata so ina toɗɗoo hoore mum
Keewal Lomto gadano daɓɓo denndinɗo So aɗa jaŋtoo ko mbaɗdu-ɗaa e woɗɓe tai mo kaaldataa oo alaa heen, kuwtorto-ɗaaa ko min. Yeru: Min njehii, aan a yahaani.
No mbiyaton so oɗon toɗɗoo koye mon
Tunwude. Takkude ko wayi no ɓakkere ni. Waasde selbude.
Mooftude tawi ina wondi e suuɗde
Lomto jeyal kollitoowo ko onon njeyi
Sañde saayaande. Waɗtude saayaande jubbi
Jalde tawa seerndaani toni mum. Mo weltii kala, so jalaaani haa hekkitii ne ina heewi moosde kam.
Yahrude seese. Mo yiɗaa tineede, yiɗaa yahdu mum nanee heewi mooytaade.
Ñaamde huɗo ɗo fuɗi ñiɓii ɗoo
Yahde yaawndu tawa waɗtaani dogde
Yawtinde huunde goddol mum feewde nder reedu.
Taftal teeŋtinowal calogol, teeŋtinowal ko haaletee ko meeɗataa woodde
Yanirde yeeso, arda reedu Neɗɗo e kullel fof ina murɓoo,
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina nodda ullundu
Naatde nder ndiyam haa natta yiyeede
Jippin'de lefol sudda hunnduko e hinere
Bannge e wertonde nde goobu mum heeriingu fooynungu seerti e ko heddii ko, haa keerol mum laaɓi cer.
Fooɗde tan ina waɗta e jey mum ko gasata.
(Mballee en)
Naamndaade yo hokke.
Naatnude e nder reedu mum ko ina ittana ɗum heege
Haalde konngol kollitowol joomum ina yiɗi anndude
Ñaaɗo-ñaaɗo iwoowongo e cammeeje, ina heewi addude ŋato-ŋato.
Tuma ɓennuɗo ko ɓooyaani, hojomaaji seeɗa walla so ɓooyii haa ɓooyi jamɗe seeɗa
Naange Naange ko koodal moolanaangal, hakkundewal e nder yuɓɓo tagopeeje ngo wonu-ɗen ngon e muuɗum, inneteengo kadi yuɓɓo naangeyankeewo maa sato naangeyankeewo. E finaa-tawaaji men kañum e haala men, en wiʼay naange fuɗay bimmbi (puɗal naange) yiiloo haa kiikiiɗe si muta (mutal naange) kono tippude e gannde kese ɗen, naange sottataa hay nii e ɗaa, ko tagopeeje ɗen, e maanaa leydi men ndin, woni e sottude tawa enen hiɗen sikka ko naage ngen. Jooni ko honɗum senndindiri hoodere e tagofeere? Hoodere ko ɓanndu asamaan-yankeeru wulndu jaw, ko kañum rokkata hoore mum ndaygu (lumière) e nguleeki. Tagofeere noon ko ɓanndu asamamaan-yankeeru ɓuuɓndu, niɓɓiɗndu, nokkooru ndaygu mum e hoodere ɓurnde ɓallaade ɗum. Jooni ndutto-ɗen to naange nge, wolla hoodere men ñalawma nde. Naange nge, ina woɗɗi leydi men ndi fotde teemdere e capanɗe joyi milyoŋ km (150 0000 km), palal mbeɗu magge ko 1392000 km. E nge doga taaraade jiriyiringal ngal (la galaxie) 72000 km/h (waktu gooto) so en mbaɗtii ɗum e ɗemngal farayse, mbiyen : le soleil tourne autour du centre galactique à la vitesse de 72000 km/h. Nguleeki magge to hakkunde mbuuɗu ngu ko : 15100000 °C (degré). Nguleeki to ceɓe magge ko: 5500 °C (degere). Geɗe shimiyankooje (chimique) gonɗe he naange ko: idraari, oksaari, heliyum e kemmbuuri (carbone). Naange nge; tagopeeje jeetayti (8) ina njiiloo taaraade ɗum, lewru ina yiiloo taaraade leydi, leydi ina yiiloo taaraade naange, naange ina yiiloo taaraade jiriyiringal, jiriyiriiɗe (galaxie) ina keewi; jiriyiringal fof ina moofti maa won hedde 300 milyaar hoodere, kala heen hoodere ko naange; hono no naange men nge nih. Ndeke en nganndii leydi men ndi wonani he winndere he so wonaa toɓɓel ndiyam e nder maayo geeƴ. Ummaade e tufnde wikipedia
Sinkude, yooɗnude
Ɓennude nder
Seerndude goonga e fenaande tuugnaade e laawol keptinangol
Mettude ngonka tawa yaawde yiɗde haɓeede waɗi ɗum
(Mballee en)
Jogaanaade ngartam
(Mballee en)
Haaweede
Yuwaade mbele reentaade ñawu keptinaangu
Pinngaade ngam hebanaade ñawu heɓtinaangu cooynaangu
Fawondirde kooce
Ardinde juuɗe e koyɗe hucca doole e huunde, waya no kaɓeteeɗo ni
Luɓde ceede
Tinde hito. Tinde hito faama ko tini ko.
Teeɓtaade, jaggude, tamde huunde waasa ɓoccitaae
(Mballee en)
Ƴuufneede. Ko weli ina haalee e ma tan aɗa ɓeydoo ƴuufde.
Hello ɗo ko yiyanoo bannge goɗɗo waanjitaa, haa geɗel kala heptinee heen
Gaynude woodde. Maayde
Ƴettude yahda heen.
Fuɗɗaade tawa ñalawma woɗɗoyii
Oon gonɗo e nawde oo.
Ɓeen wonɓe e nawde ɓee.
Ko neɗɗo , kullel walla puɗol jammbitta haa haɗa ɗum cellal. Ñawu safrete, so ɗum alaa jaggat ɓanndu fof.
Ɓeen waɗɓe gollal nawde haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal nawde haa gayni oo.
Ngootiri e mbaadiiji jubbi jombaajo
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe nnde, ina heewi joofaade ko murliɗi, diiñii, yeedi hono loonde, ɓannde...,
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe ndi, hono conndi,...,
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina yiɗi riwde nagge.
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe ndu, ina heewi joofaade huunde nde nder mum ɗesi humpude, hono suudu, henndu. duleendu..,
Yummaa. Debbo jibinɗo ma oo noddirtee noon.Ombo jogii inde kono noddirtaa mo ko neene.
Neɗɗo baawɗo feewnude ko yooɗi
Hollude yiɗaa huunde haa jaggira ɗum no ko luuɓi haa ɓurti ni.
Dogde seese. Fettoyooɓe fukubal ina keewi adoraade ñekkude
Tiimtaade ina firlitoo ngonka, golle
Suppitinde huunde e yeeso yimɓe tawa hay gooto faamaani hol to ɗum yalti
Nokkude ndeelam
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe al walla pamɗinaaɗe, hono gesal, bamngal, gelobal,
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe el walla pamɗinaaɗe, hono gesel, bamngel, gelobel,
FaayreKumpa mbele ko waɗaa koo, ina moƴƴi walla moƴƴaani, mbele maa bonnu walla alaa.
Feccere, Bannge e huunde nde njey-ɗaa woni geɗal maa
Toɗɗorde ko heewi e inɗe joofirɗe gu, cu, hono cewngu, puccu, ...,
Wuddude. Ŋakkude heelɗude.
Nattude lewñude
Faawde junngo dow tiinde ina faloroo caafe naange wonande kooynotooɗo. Joomum wona e sooynaade ko woɗɗi.
Hoɗde ɗo gootel. Nattude eggude. Heddaade e nokku, natta hankadi yahde bannge goɗɗo
Duumaade e nokku
Ñitte: ko ndeelam njaltojam e kine walla hinere, ina nefnii.
Bonnitde
Feŋde, Ñoƴƴude bannge ceeɓɗo o haa muta nder ɗo yiɗa
Tiggude tawa wondaani e yuɓɓo
(Mballee en)
Eewnaede, Eeraade. Haalde innde neɗɗo walla kulle, walla geɗel gonngel mbele ngel waɗta hakkille e kaalɗo oo. Yero nooto yummaa nana noddu maa
(Mballee en)
Haalde e neɗɗo ko feewaani tawi tawaaka
Fenndaade, firde haa waɗta luuɓde
Heñaade
Waɗde kofi wonande tekkere
Nattude hattande haɓtaade, waɗde golle baawaaɗo
Taftal kollowal no ko wonaa e dow mum ko, foti wayde
Jaabaade ɗo noddaa. Holirde a nanii ko noddeɗaa ko haala ka kaal-ɗaa ka
Renndinde tekke soora gaarawol baŋ yoo baŋ mbele waɗtude ɗum tekkere wootere
Hofde ɓamta koyngal tuuba mum, junngo mum, ... ɓoornbateeri mum, hade tekke ɗe kaɗde ɗum gollaade.
Hollitde ina seki
Wonde dokkoowo seeɗa, wonde mo waawaa rokkude ko heewi
Diccaade
Hoftude ko waɗnoo kofi keewɗi
Duñde duumoo e duñde nde tawa ko duñetee koo won ko haɗi ɗum ɓosde faya to duñetee to.
Mooraade ɓurɗi weeɓde
(Mballee en)
Hocindaade kewkewe too e gaa tawa ina wondi e nguyka seeɗa.
Teende lekkon tokoson
Eɗen njiɗi anndude ndee ɓetirde no foti?
Lomto teelal Tataɓo Yeru: O arii, o yahat, o naw...
Keewal Lomto ɗimmo. So aɗa jaŋtoo ko ɗo kaaldataa ɓee mbaɗi, kuwtorto-ɗaa ko On. Yeru: On ngarii?
Ceekirgal baɗdeteengal e baɗal, hollita baɗo oo kam e goɗɗo nana ngolla gootal e tuma gooto, mo wooni kala nana golla ngal feewde e goɗɗo o.
No mbiyat-mi so mbeɗe toɗɗoo on
Asde mbele ittude nder leydi kaaƴe baɗɗe ko naftortee, ko wayi no kaŋŋe, kaalis, jamɗe, ekn..
Woytaade muuseeki gaañannde
KaŋkoLomto neɗɗo kaaldeteeɗo o
Hofde. Waasde fortude
Gollal oorde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni oorannde
Fijirde lummbogol. Sukaaɓe ndenta, mo woni kala adda leggel, gooto werloo ɗum wona e yahdude e waraango, ɓe lummboo gooto kala artira leggal mum
Ɓeen wonɓe e oorde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal oorde haa ngayni ɓee.
Heedde hakkunde mum e ko reentotoo ko
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina nodda mbaalu.
Keewal fenndannde
Oon gonɗo e fenndude oo.
Oon baɗɗo gollal fenndude haa gayni oo.
Gollal periiɗo. Werlaa yande ɗum e yimɓe, gaaña ɗumen walla wara ɗumen, ko peral. Buɓɓondiral, galñondiral, pelmondiral
Keewal fettannde
Kuwtorgal gollal fettude
Kuwtorde gollal fettude
Oon gonɗo e fettude oo.
Mbaydi gollal fettude ndi.
Oon baɗɗo gollal fettude haa gayni oo.
Gollal fiyde ngal.
Keewal fiyannde
Keewal piyal
Mbaydi gollal fiyde ndi.
Kuwtorgal piyoowo
Kuwtorde fiyooɓe
Mbaydiiji gollal fiyde ɗi.
Oon gonɗo e fiyde oo.
Oon baɗɗo gollal fiyde haa gayni oo.
Keewal fodannde
Oon gonɗo e fodde oo.
Oon gonɗo e fodde oo.
Oon baɗɗo gollal fodde haa gayni oo.
Maandel toɓɓugel kollowel taroowo so yettiima ɗoon, daroto seeɗa, waasa joofde.
Yimɓe wuurɓe worgo Sahara, nder reedu Afrik, gila hirnaange haa fuɗnaage. Fulɓe ina keewi nehde jawdi haa teeŋti nagge.
Tuufaade kulle mbele ɗumen ñaamde
Dirtude tawa koyɗe mum ceeraani e leydi
Toppitaade huunde haa hisa. Reende boobo hade gaañde hoore mum.
Rewde laawol wonande peewnugol mum, ndefu mum, gollugol mum
Waɗde goomu, waɗde moɓɓulel; Yeru: Fedde amen ndee fof renndii ɗoo hannde. Gooto waasde jeyde, jeyde e kuuɓal.
Arde caggal gardiiɗo
Terde, Rewde e huunde (ina doga) ngam heɓtaade ɗum
Duñde huunde yoo woɗɗito Riwde bonnooɓe, riwde mbeewa naatba nder faawru,
Yaltinirde kuwtol henndu; henndu ina heewi luuɓde
Ɓeen wonɓe e riiɗde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal riiɗdehaa ngayni ɓee.
Fawde donngal e keeci daabaa. So huɗo hesaama heetwi ko tireede hade rimndeede e keeci mbabba ngam nawtude wuro.
Moɗde tawa ƴakkaani
Weeɗde yo beeɗeteeɗo waɗtu jey mum
Ƴettude huunde fawa e dow hoore neɗɗo. Wallude neɗɗo fawde huunde e dow hoore mum. Ƴoogɓe walla teenɓe ina keewi roondondirde lehe walla bahe.
Ɓeen wonɓe e roondde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal roondde haa ngayni ɓee.
Tellinde donngal mum. Fawtude ko fawinoo e dow hoore mum
Yuppude ndefu e lahal
Samminde ndeelam, walla geɗe keltaaɗe haa mbayi no ceŋle, walla no conndi nii.
Heddaade e nokku, ndunngu ngu fof
Rogere ɗimmere ataaye
Dental kuɗon e lekkon ɗo ndiwri (ɓuri heewde noon ko colli) renndini haa wayi no suudu nii, ngam ɓoccinde ɗoon e nehde ɗoon ɓikkon mum
Waɗde haa ñawu egga cellal lomtoo
Gollal saggude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni saggannde
Ɓeen wonɓe e saggude ɓee.
Loggaade, yowaade roŋka saamde, guusde ronŋka ɓennude, faleede. Roŋkude ɓennude
Ɓeen waɗɓe gollal saggude haa ngayni ɓee.
Waasde jaɓde. Ŋakkude yahdude e ko haalaa ko.
Seerndude gabbe e sammeere mumen
Werlaade bang yoo bang
Heedde sara. Ɓallaade
Gollal seekde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni seekannde
Seelde juutngol, waɗta ɗum geɗe ɗiɗi juutɗe kono cewɗe
Ɓeen wonɓe e seekde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal seekde haa ngayni ɓee.
ko heewaani
Mettinde, waasde weltaade
Ɓeen wonɓe e sekde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal sekde haa ngayni ɓee.
Woppude laawol
Waasde ñawde. Haarde cellal: waasde wondude e hay ñaw ngootu. Sellude kes: sellude no feewi.
Ɓeen wonɓe e selde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal selde haa ngayni ɓee.
Lawƴude koyɗe mum
Loggude haa ko loggi ko nawora ko loggaa ko,
Fenndude
Juurtude ndeelam Yuppirde ndeelam seese
Gollal silde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni silannde
Feecde, siirtude, waɗtude ceelti ceelti
Ɓeen wonɓe e silde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal silde haa ngayni ɓee.
Seŋde huunde e goɗɗum
So Taftal ballowal haalde, ko waɗi ko, so wanaa ɗum waɗnoo noon
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina yiɗi riwde ullundu.
Lawƴirde ko ñaaɗi, heefa tuundi..
Renndinde ndammiri riwa ɗum
Seknoraade.
Ɓeen wonɓe e sokaade ɓee.
Seerndude gawri e butaali
Ɓeen waɗɓe gollal sokaade haa ngayni ɓee.
Gollal solde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni solannde
Seŋtude ko ñiɓinoo, ina darii haa tiiɗi
Ɓeen wonɓe e solde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal soldehaa ngayni ɓee.
Tottude ceede lomtina ɗoon kaake
Sirƴirde terɗe mum jahrirɗe ladde ndeelam ɗam ɓanndu natti hatojinde.
Lawƴude juuɗe mum
Jooɗtaade e teppe mum tawa koppi ina kofii memaani leydi.
Fiyde ko waawi lomtaade jammbere e dow ko waawi lomtaade leggal.
Rewde les palal
Waɗde gawri e wowru, waɗa heen nbdiyam, una haa saaño koo yalta.
Waasde serwude, Heewde no feewi tawa yaajiraaka
Lawƴude yeeso mum
Gollal summbude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni summbannde
Ɓeen wonɓe e summbude ɓee.
Hollitde doole mum, so ina hucci e sippiro
Hollitde doole mum, so ina hucci e sippiro
Huccande ko tiiɗi
Ɓeen waɗɓe gollal summbudehaa ngayni ɓee.
Yaltinde hoore mum dow caggal nde joomum mutnoo.
Gollal suyde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni suyannde
Deeɓtude. Tiiɗndi, wontude ɗum ko saayi
Ɓeen wonɓe e suyde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal suyde haa ngayni ɓee.
Cuurel keedtinangel e ɗo yahatee ladde, ɗo soofetee walla huwetee
Reegde tawa welaaka haa yana walla ɗesa yande
Ɓoodde, haa kala ko yowitii heen, reegat
Gollal tafde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni tafannde
Keewal tafannde
Huwtoraade ñeeñal feewna huunde tiiɗnde Yeru: Feenude jawo = ...... jawo
Mbaydi gollal tafde ndi.
Kuwtorgal tafoowo
Kuwtorde tafooɓe
Oon gonɗo e tafde oo.
Ɓeen wonɓe e tafde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal tafde haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal tafde haa gayni oo.
Renndinde ko wertinoo. Taggude leeso: tallude leeso e dow mum mbele ittude ɗum ɗoon Limtude maayɓe e suniiɓe heen: Rajo Muritani ko Aamadu Tijjaani Baal taggatnoo hade hare nde waɗde e leydi ndi.
Gollal takkude ngal.
Keewal takkal
Oon gonɗo e takkude oo.
Ɓeen wonɓe e takkude ɓee.
Sinndude, loggude, Memnude geɗe haa ɗe cinndondira
Mbaydi gollal takkude ndi.
Ɓeen waɗɓe gollal takkude haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal takkude haa gayni oo.
Taftal kollowal ko ranwi haa ɓurti
Ɓosirde lelnde tawa ko banne yahri. Bannge ñaamo, reedu, bannge nano, keeci walla bannge nano, keeci, Bannge ñaamo, reedu.
Keewal tallere
Sifaa gollal tallaade.
Ɓeen ɓe gollal tallaade waɗaa e dow mumen ɓee.
Oon mo gollal tallaade waɗaa e dow mum oo.
Kuwtorgal tallotooɗo
Kuwtorɗe tallotooɓe
Ɓeen wonɓe e tallaade ɓee.
Oon gonɗo e tallaade oo.
Artirde peɗeeli e dow newre haa cegeneeji ɓittoo heen. Goɓɓondirooɓe ( waɗooɓe bokse) tamat goɓɓe mbele piggal ngal ɓura muusde. Ñaamiroowo juungo heewi ko tamde lonngere
Waɗde huunde e junngo mum artira heen peɗeeli mum, ɓitta. Yeru: Neɗɗo so ina ñaamra junngo tamat, lonngere ko ma tamee nde waɗee e hunuko
Waɗtude geɗe ɗiɗi ko wonnoo geɗel gootel baggel walla jaafngel
Ummaade fonngo faya fonngo woɗngo, ina wona laawol, maayo, dingiral.
Mettude umminde sabu diiñaade. Wayde no ko ko ɗakkii e leydi ni
Heɓirde doole ko goɗɗo joginoo
Oon gonɗo e teetde oo.
Ɓeen wonɓe e teetde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal teetdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal teetde haa gayni oo.
Dental cañu ɓanndu. Ko woni hakkunde nguru e ƴiyal wonande ɓanndu neɗɗo walla kulle goɗɗe
Nanngude haa tiiɗa saloo woppude
Heewde ɓanndu tawi ina tiiɗi
Werlaade ina jagga, ina werloo ina jagga
Konngol teeŋtinowol kaaldeteeɗo ina yahdi e ko kaaloowo o haalata ko.
Renndinde ina tiɗɗa, ñookde
Jooɗtoraade
Wowlaandu walla denatal gowlaali timminoowal konngol. Baɗo + baɗal + timmoode. Yeru: Mi yahii Nakaaru. Ndakaaru timmini konngol ngol.
Waasde ŋakkude hay batte. Taweede ɗoon kañum e terɗe mum fof. Arde ardude
Humpitaade kewkewe. Anndude ko memi ɓanndu mum
Mbaydi gollal tinde ndi.
Oon gonɗo e tinde oo.
Ɓeen wonɓe e tinde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal tinde haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal tinde haa gayni oo.
Haɓɓude donngal mum haa feewa mbele so rimndaa waasa yuubitaade haa jaaƴoyoo.
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina riiwa mbaalu.
Jokkondirde, renndinde ceɓe ɗiɗi ɗi geɗe ɗiɗi ngam ɓeydaade juutde
Nokku ɗo yahretee ɗoo. Won nokkuuji ndiwaama, keddiɗi ɗii njettaaka taw. Ɓiyam ina yahra e tolno 3 hannde, so o diwii ɗoon tan ko ma o janngoya wuro wonngo.
Haɓɓude koyɗe jawdi mbele ina haɗa ɗum ɓoccitaade. Koyɗe yeeso ɗe keewi haɓɓeede
Nokku ɓurɗo taariindi ɓadiindi woɗɗude. Wonaa ɗoo fof, ko too.
Weeɗde, yettinirde junngo
Maande baɗateeɗe nder e ɓaawo kongol ngam anndude no ngol janngirtee haa faamnoo.
Feewnude nnjaram, heewi wonde ko njaram beetewe
Ƴukkude; wuurde ɓanndu neɗɗo goɗɗo
Aawtaade. Aawtaade daƴƴe.
Hommbude, marɓude, hippude Falde huunde e damal haa ngal waya no nattungal ni
Daraade tawa joomum ko ko jooɗinoo walla.lelinoo, jooɗaadd tawa joomum ko ko lelinoo
Ɓeen ɓe gollal ummaade waɗaa e dow mumen ɓee.
Ɓeen wonɓe e ummaade ɓee.
Waɗde gawri, cammeeje walla butaali, ekn... e wowru ina fiya nder heen unugal
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina yiɗi pucci ngu waɗɗii ngu yo yah walla yo ɓur yaawde.
Waasde luuɓde
Wonde e nokku haa jamma ɓenna, subaka ara
Yiilaade kulle ɗe wari ngam ñaamde
Ŋakkude jogogal
Jogaade hattan. Ɓurde doole
Liggude e walabo mum
Tuma pillotooɗo laabi 24, ñalawma haa banndum arta. Nii jooni haa nii janngo ko waktuuji 24. Waktu ina waɗi hojomaaji 60, leƴƴanɗe 3600. Neɗɗo mo heñaaki daagaaki, ina waawi yaɓɓude heen taaɓe 4500. To diwaan Fuuta Tooro too, hakkunde futuro e geeƴe abbotoo ko e waktu gooto.
Heɓɓitinaade
Ittude fittaandu. Nattinde wuurde. Gollal gittowal nguurndam feewna maayde
Puɗgol ko aawaa haa yalti faandu
Siforaade, nanndude
Hokkude mbaydi ngonndi. Yeru: '' Jaɓɓal ƴettu-ɗaa jooni ngal, waylu ɗum, so aɗa yiɗi ko moƴƴi maa.'' => Ƴettu jaɓɓal gonngal!
Gollude. Feewnude, haljude
Saggude ina ndaara saamde
Wonde subaka
Ɓooyde dow, caggal diwal.
Ubbude gabbe gaawaaɗe ɗe
Ƴeeraade seerta e ko joginoo e junngo mum ngam yettinde ɗum ɗo junngo ɓolo ɓollollo waawaa yettaade.
Lartude, Wertude junngo: weeɗde junngo ina ñaagoo Wertude leeso: lartude leeso mbele yimɓe njooɗoo heen
Ɓeydande coodɗo
Yahdude e henndu
Dillinde mbeɗu haa adda henndu.
Diidde e ɗerewol walla e nokku goɗɗo, ko neɗɗo goɗɗo waawi janngude, waawi firde
Leppinde huunde walla nokku seeɗa
Laataade
Ɓorde haako
Selde, waasde fottude e mo tiindii o
Nattude nanngude.
Geɗel e kuwdi mbaalu walla mbeewa
Lomtinde, Ƴettude geɗel , waylondira ɗum e gonngel
Haalde
Duɓɓitde Udditde cuurel mbele heɓde ko mooftaa toon ko
Moomaade. Naalde e ɓanndu mum nebam.
Ƴettude jananum wiya walla waɗa ɗum jey mum
Salaade ko kañum haalnoo
Tintinde maayde
Gasgel luugal walla jabbeere, padngel aaweede walla gaawangel.
Haalde doole.
Ƴuraade walla hippaade walla kadi wayde no dicctotooɗo ni, haa waya no joomum yiɗi hollude ko dote mum nii.
Lawƴude tekke walla ko wayi no tekke nii.
Waɗde e nder hunuko mum woppa ɗoon, moɗaani, wukkitaani
Wondude e fiɗtaandu mum. Waasde maayde. Kulle ladde, kulle wuro, puɗi, ɓinɗe,... ɗum fof ina wuura. Kala.ko wuuri noon, maa meeɗ nde maayi
Wuttirde seese, haa yaltina hito ngo taƴondiraani, tawi ɗum wonaa haala.
Mooƴirde nder haa wonta conndi, so dillii tan fusa
Saamdinde hakke mum
Gasnude law. Waasde leelde
Yaɓɓude ina yaɓɓita ngam ɓosde.ummaade nokkude faya nokku goɗɗe tawa ko koyɗe mum tan huutorii.
Yaɓɓude gootal suuta nawa gonngal ngal yeeso yaɓɓa, ngam ɓosde
Yahde kono ko yahrude jamjam tawi alaa kadi to hucci alaa e sago, alaa to fayi. Ine wiyee diwkinaade, walla softin'de koyɗe mum
Ɓeen wonɓe e yahde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal yahde haa ngayni ɓee.
Ummaade nder faya boowal
Ummaade ɗo toowi, fukkoo ɗo ɓuri ɗoon lesɗude.Deŋkaade, saamde, fukkaade e leydi, murɓaade
Saamde, Ummaade dow hucca to ɓuri lesɗude e waawnere Yeru: Ɓalal ngal yanii. So cippirteeɗo liɓaama, wiyetee ko yanii
Ɓeen wonɓe e yande ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal yandehaa ngayni ɓee.
Moɗde gooɓe deggondirɗe
Moɗde ndeelam. So kullel ɗomɗii yarata ko ndiyam. So kullal nawaama maayo walla weendu ngam yarde wiyetee yarnoyaama. Soccude cuɗaari hono kaŋŋe walla kaalis haa ɓeydoo jalbude.
Jaɓirde ɓernde mum
Famɗinde. Waasde heptinde teddeendi
Fawde heen teppere mum
Saloraade konngol
Jooɗaade walla daraade walla nii lelaade waasa waɗde hay batte Deeƴde,
Haalde e dental, Ittude deƴƴere batu
Tottude kaake lomtina ɗoon ceede
Arde e nokku.
Ɓeen ɓe gollal yettaade waɗaa e dow mumen ɓee.
Ɓeen wonɓe e yettaade ɓee.
Ƴeewde ko majjiri ɗum
Ɓeen ɓe gollal yiilaade waɗaa e dow mumen ɓee.
Ɓeen wonɓe e yiilaade ɓee.
Yahde salminoyde koreeji mum.
Heptinde ko ƴeewata ko
Mutde roŋka suppitaade, roŋka foofde debbora
Ɓeen ɓe gollal yoolaade waɗaa e dow mumen ɓee.
Ɓeen wonɓe e yoolaade ɓee.
Nattude leppude
Reegde e ɓanndu saama, wonande comcom bayngol no tuuba nii
Waɗde wuddere
Foofde foofaango mawngo tawa ko ko ŋaaɓi hunuko haa jaaji tawa wonaa e belanteeje joom mum, ko ɓanndu tan saabii ɗum
Heefde ɓanndu hay so tawii wonaa ŋaañaade saabii ɗum
Fooɗde koyngal jananal ngam liɓde joom mum.
Ñaamde kaaɗdi dennde
Ŋaacde ɓanndu mum mbele ittude ŋatoŋato
Yahde e dow ɓanndu wonande ko wayi no ñuuƴi en, mettelli en...
Udditde haa yaaja.
Ummaade les faya dow tawa ina yaha.
(Mballee en)
(Mballee en)
(Mballee en)
Ajjaade, wellitoo wondude e ɓurteende
Waasde, Waasde timmude
Ŋakkude bannge e ɓanndu (huunde). Waasde timmude.
Wellitaade, udditoo wondude e ɓurteende, heddooroo noon ko juuti
Baawɗo golle mum
Fiyirde seese ɗo fotnoo e waawnoo waɗirde doole
Ŋatde huunde ngam ñaamde ɗum
Soppirde ñiiƴe mum
(Mballee en)
Fayde e jibinde ko leelaani
Artirde ñiiƴe mum e huunde ngam gaañde walla taƴde
Ngonka debbo cowiiɗo walla kullel dewel cowingel so ɓiɗɗo arii e yaltude
(Mballee en)
Ŋabbude ina lada.
Ŋabbirde juuɗe e koyɗe fof
Yaltinde hito kelal tawa yiyaaka ɗo heli ɗo
(Mballee en)
Hooltoraade ñiiƴe
Hooltoraade ñiiƴe
Ñaamtaade wonande ñiiƴe
Teeŋde. Yeru: ngol duhol koy ina ŋeeri, aɗa darna ƴiiƴam ma tan!
Nokkude ceɗta haa waya no joom mum wonaa e hunuko mum fayni ni.
Woyde no ullundu ni.
Hooltoraade ñiiƴe
Wonde baawɗo teskaade
Siŋkude. Feewnude haa yooɗa.
Taƴde baramlefi waɗa ceelton. Ko haako heewi ŋerƴeede so neɗɗo ina yiɗi defde lacciri haako walla saka-saka...
Taftal kollitowal ko tiiɗi haa ɓurti,
Ɗaanaade koyngol seeɗa
Tiggaade jaangol
Ŋappude ceɗta teew keddiingu e ƴoyal ngu
(Mballee en)
Woyde faabru ni
Ɓiiñde walla waɗde (waɗira gite walla hunuko) gaatuleeje ina seknoroo
Ɓiiñde walla waɗde (waɗira gite walla hunuko) gaatuleeje ina seknoroo
Wonde wudere nde timmaani
Fonngo
Yiɗde ɗaanaade
Ñaamirde seeɗa seeɗa ina wayi no cikotooɗo ni, wonande liingu. Yeru: Hol to saƴƴu, ɗii liɗɗi ngoni tan ko e ŋoɓaade
Janngude Quraana e ko yahdata e mum haa seedanee waawii (tuugnaade e Goomu Fulo e wiɗto)
Gollal Ɓafde ngal.
Gollal Ɓafde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni Ɓafannde
Keewal Ɓafannde
Dirtude haa nannda e jiɗɗo yahde nii tawa dote mum ceeraani e leydi.
Keewal Ɓafal
Oon gonɗo e Ɓafde oo.
Ɓeen wonɓe e Ɓafde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal Ɓafde haa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ɓafde haa gayni oo.
Arde haa faandoo. Ndaarde yettaade
Feewnude huunde yo won ɗoon hade ko seɓori ɗum dañeede. Maslude
Keewal lomto tataɓo. Ɓe kaalataa ɓee, lomto mum en ko ɓe. Yeru: Ɓe mahii, mi rokkii ɓe....
Yawtude. Taƴtude nokku. Yettaade bannge keedɗo yeeso o.
Yiilaade tolno, Fonndude
Ɓiiñ/de. Helde gite, ŋooɓde, ɓaaƴirde gite.
Gollal Ɓilde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni Ɓilannde
Keewal Ɓilannde
Loggude Mbiruuji ina ɓilondira, ɓilondira koyɗe. So neɗɗo roŋkii yaltude e nokku, ina wiyee ko ko ɓilii toon
Mbaydi gollal Ɓilde ndi.
Kuwtorgal gollal Ɓilde
Kuwtorde gollal Ɓilde
Oon gonɗo e Ɓilde oo.
Ɓeen wonɓe e Ɓilde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal Ɓildehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ɓilde haa gayni oo.
Gollal Ɓirde baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni Ɓirannde
Keewal Ɓirannde
Siiɓtaade, fooɗde ndeelam haa yalta e huunde waynde no enndu nii.
Mbaydi gollal Ɓirde ndi.
Kuwtorgal gollal Ɓirde
Kuwtorde gollal Ɓirde
Oon gonɗo e Ɓirde oo.
Ɓeen wonɓe e Ɓirde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal Ɓirdehaa ngayni ɓee.
Ɓitt/u/de. Waɗde huunde haa faaɗa. Geɗe ina ɓeydee ñookeede e nokku tan, nokku oo ina ɓeydoo ɓittude.
Jibinannde, cukalel. Yeru: Oo ko ɓiɗɗ'am, oo ko ɓiyam, miin jibini ɗum
Gollal Ɓoftude baɗangal ngal, so waɗtotono gane, heen annde wootere woni Ɓoftannde
Keewal Ɓoftannde
Kuwtorgal gollal Ɓoftude
Kuwtorde gollal Ɓoftude
Oon gonɗo e Ɓoftude oo.
Ɓeen wonɓe e Ɓoftude ɓee.
Renndinde hocca ko sarinoo.
Mbaydi gollal Ɓoftude ndi.
Mbaydiiji gollal Ɓoftude ɗi.
Ɓeen waɗɓe gollal Ɓoftudehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ɓoftude haa gayni oo.
Ɓoor/t/aa/de Ittude ko waɗtinoo ko wayi no comci nii Ina wiyee ɓooraade
Ñoƴƴande muuaaɗo ɓanndu mum
Jogaade dumunna juutɗo.
Ɓorw/u/de. Laalɗude. So woodii ko moddi e nokku walla huunde haa ɓoodi, oon nokku walla ndeen huunde ɓorwii. So tawii ko leydi noon, wiyatee ko ina taati; so a yaɓɓii heen keew-ɗaa ko taataade njanaa. So a yanirii caggal (ɓaawo) wiyee a ardii diŋki-dotel.
Dirtude
Ñoƴƴude e dow ko nanndi e wuddu, dow nokku mo yaajaani
Lootde ɓanndu mum
Kuwtorgal gollal Ɓuftude
Kuwtorde gollal Ɓuftude
Oon gonɗo e Ɓuftude oo.
Ɓeen wonɓe e Ɓuftude ɓee.
Lootde neɗɗo
Mbaydi gollal Ɓuftude ndi.
Mbaydiiji gollal Ɓuftude ɗi.
Ɓeen waɗɓe gollal Ɓuftudehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ɓuftude haa gayni oo.
Ittude ko wayi no ɗacce nii e ɗo ɗakkinoo e lekki ɗoo
Ɓuut/ee/de Ñaamde haa ɓurtina, haa reedu dogooru heɓtoo ɗum heen. Ñande juulde taaske, liiduɓe ɓee e seereraaɓe ɓee ina keewi ɓuuteede.
Ɓuutannde e dow ɓanndu. Ñaalde. Ñawannde ɓuutnde
Wayde no kaangaaɗo ni, ta wa,fiyataa, gaañataa, jaggirooɓe ɗaayaani ɓee njalkintoo ɗum.
Woppude Nattude nanngude Nattude waɗde ko woownoo waɗde
Ƴettude geɗe ɗiɗi renndinira ɗumen wertooji mumen haa ɗi ngonta geɗel gootel. Yeru: Ɗakku natal ngal e ɓalal ngal!, hade maggal saamde.
Ɓittude daande haa ko joomum ɗeɗɗi ko roŋka foofde. Ɗeɗɗere, so juutii tan warat.
Maandel nokku ɓadiiɗo, Taariindi ɓadiindi,
Maandel kollowel nokku ɓalliiɗo ɗo kolloowo o woni ɗoo. Ɗo = ina takkii kam Ɗa = ina takkaaki kam kono woɗɗaani To = ina woɗɗi seeɗa Tooyene = ina woɗɗi haa ɓurti, wonaa ɗoo fof
Yiɗde yarde
Taariindi ma,ndi woɗɗaani mi, aan mo kaaldat-mi oo, Ɗo ngon-ɗaa ɗo,
Wowlaandu neɗɗo innata so ina ina yenna goɗɗo baɗɗo ko hersinii e mum.
(Mballee en)
Rewde nokku goɗɗo hade artude e laawol mum
Yahrude koyɗe mum e dow sala.
Wowlaandu mawɓe kuwtortoo so ina njiɗi hulɓinde cukalel, tawa noon ko fijirde tan.
Tiiɗde. Waasde ɗaatde
Kuwtorgal gollal Ƴakkude
Kuwtorde gollal Ƴakkude
Oon gonɗo e Ƴakkude oo.
Ɓeen wonɓe e Ƴakkude ɓee.
Moññirde ñaamde ñiiƴe e nder hunuko mum, mbele waade ɗum moɗde, walla mozde mbeleendi ngonndi heen ndii.
Ɓeen waɗɓe gollal Ƴakkudehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ƴakkude haa gayni oo.
Yiilaade heɗde
Oon gonɗo e Ƴamde oo.
Ɓeen wonɓe e Ƴamde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal Ƴamdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ƴamde haa gayni oo.
Naskeede
Yaltude dingiral
Ƴeeɓaade: ko gujjo rewɓe ƴeeɓ;otooɗo, gorko tawa dewbo ina ɗaanii yiɗa leldaade e mum.
(Mballee en)
Waɗde saamuuji, waɗde tale, joowe
Ɓamtaade. Fuɗɗaade jogaade nafoore
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina yiɗi riwde rawaandu.
Wonde e heewde Baktude wonande maayo So neɗɗo ina woni e sekde, ina wiyee nana ƴera
Hoccude ko jooɗinoo ina diiñii
Yahde
Wullude doole tawi ko daangel cewngel. Hito ngo wayata ko no ''iiiiiiiiiiiiiiiiii....'' ni.
(Mballee en)
(Mballee en)
Wowlaandu inneteendu so neɗɗo ina riwa mbeewa.
Nokkude ndeelam
Duñde tawi feññikinaaki. Joñde
Dubbude
Jogaade hakkille
Wuurde gila hoore haa les keeci, wuurdira ɗum yeeso, ko heddii e ɓanndu ko ina darii. So neɗɗoo yiɗii ƴoogde e maayo tawa leppaani heewi ko ƴukkaade.
Yuwde, dubbude dubbira ko seeɓi
Daraade hofa ɓanndu mum, gila nadorde haa dow ɓura yahde yeeso. Ina wiyee kadi : ƴukkaade
Ɓeen ɓe gollal Ƴuraade waɗaa e dow mumen ɓee.
Oon mo gollal Ƴuraade waɗaa e dow mum oo.
Ɓeen wonɓe e ƴuraade
Oon gonɗo e Ƴuraade oo.
Woyde tawa hiiwtaaki, tawa ko seeɗa nanetee heen
Oon gonɗo e Ƴusde oo.
Ɓeen wonɓe e Ƴusde ɓee.
Ɓeen waɗɓe gollal Ƴusdehaa ngayni ɓee.
Oon baɗɗo gollal Ƴusde haa gayni oo.
Ɓeydaade yaajde e toowde. Ɓuutde
(Mballee en)
Alluwal baɗeteengal e damal ngam uddude
Nokku tellinteeɗo nder woyndu, ƴooga ndiyam, sefee ƴeeŋtinee mbele ndiyam ɗam huwtoree
Dental ɓinɗe to bannge ɓanndu Nguru wayata ko dental ɓinɗe, ina waawi nanngireede no dental ɓinɗe nii. Tekkere yaajnde waawngo waɗteede no leppi. So comcol kesol ina ñootee, heewi taƴeede ko e bagi
Ɗo ndiyam waltirta. Ɗo ndiyam ndeeliɗam rewata haa yuppoyoo nannge goɗɗo.
Catalel tokosel baɗirteengel ataaye
Kuwtorgal defirteengal.
Njamndi ndaneeri seeɗa, njaawndi taayde. Endi huwtoree ngam ɗakkondirde jamɗe
Leggal portingal ngal calkon ɗiɗon paalaa e ceɓal ɓurngal ɓuttiɗde ngal. Oon bannge e gallaaɗi mum so lommbaama e e kosam wonii e yiileede, yiilireede newe juuɗe ɗiɗi ɗee fof, ɗum wonata.e wurwude kosam renndina ɗum haa ɗaata.
Nguru
Bakanel noddirgel
Tekkere huuroore ɓanndu
Leeso sañiraango baramlefi huɗo, haa waawi werteede mbele yimɓe ina njooɗoo walla leloo heen
Ndeelam peewnaɗam ina winndiree, heewi ko ɓawlude. Kuɗol suwete heen, winndiree e alluwal
Leggal puɗɗingal huɓɓude, roytaani.
Jiiltoowo, ɗowoowo werlaa, abiyoŋ, laana ndiwoowa, laana leydi..... Keedɗo yeeso ina haylita, jagguɗo e ŋaaŋol oo. Kaŋko waawi rewnude laana makko laawol.
Nokku janngeteeɗo
Leɗɗe daɓɓe peecaaɗe ngam huɓɓude ɗe.
Feggere: ko njamndi gal walla kaŋŋe, Baylo haynta, tafa hofa haa yooɗa, waɗatee ko e feɗeendu.
Kuwtorgal daddoowo, pettowal yaltina kural. So kural yanii e ko raddetee ko, barmina walla wara ɗum
Firde: ko lekɗe cewɗe koftee fiilee heen baaji haa tiiɗa,waɗetee ko tiba dow hedde jubudu too ,ko kañum taarto too tigilde nde,ko e firde nde baaji juri ɗii kaɓɓetee ɗi telloo les,
Nokku baɗɗo mbeɗu ɗo ƴulɓe jayngol mbaɗetee ko wulnirtee koo fawee heen. Mbeɗu ngu ina fawii e dow jooɗorde, hakkunde mbeɗu ngu e jooɗorde nde, ɗoon henndu naatirta wuurtee arda ƴulɓe ɗe les, wutta ɗe, boyna ɗe.
Saakiri kuwtorteeɗo mbele rimndude geɗe (ñaayko, huɗo, gawƴe...) e daabaa.
Saawdu gawri loggeteendu e hoore puccu ngam ñamminde.
Hoɗorde
Galle puccu
Ndaɗɗudi. Ko weertetee e leydi, jooɗee e dow mum. Yeru: daago,
Ko loggetee e nofuru sabu ɗum yooɗde
Dennde yoornde nde kaaɗdi mum ittaa, sehaa haa waawa huwtoreede no ñeɗude nii walla bool nii.
Kuwtorgal ñeɗirteengal. Ndeen ko ɓiɓɓe deeneeri bayɗi no paali nii tawa ina waɗi wuddu juutndu, so ɗe njoorii, ɗe peecee e hakkunde, kaaɗdi ndi ɗuggitee, heefee, wonii kore ɗiɗi ndañaama. Kore keewi ñeɗireede kosam walla tufam.
Taartin'de lowre galle, waɗirde ɗum tata, walla tugaaje cukkiniree kooce.
Mahateeri wonndi bannge mum, mbaɗndi cuuɗi, ndi nder mum waawi hoɗeede
Kuwtorgal coppirteengal leɗɗe. Lawɓe keewi huwtoraade ngal. Ko ɓooldu raɓɓuru, tiiɗndu ndu hoore murlere, njamndi tiŋkiɗndi mbelndi ina seŋaa e hoore nde mbele so neɗɗo ƴeeriima fiyii ndi e leggal, ndi yiɗa feecde leggal ngal.
Ko loggetee e junngo sabu ɗum yooɗde
Tufnde nguleeki, haa waɗi lewlewndu.
Kuwtorgal jooɗeteengal
Nokuyon tokoson ɗo siwetee ataaye, nbahdowon e baraade.
Nokku ɗo defetee, woni cuurel mum fof walla duɗal ɗo barme fawotoo ɗoo tan
Kuwtorgal ngal sukaaɓe pijirtunoo ngam jaggude pooli. Waɗat mbeɗu huuraangu tekkere fooɗtaande, leggel tokosel ɗisee heen ngam loŋde heen cettal ngal ceeɓeendi mum haɓɓaa gaarawol baɗangol worsundu. Cettal ngal ina loggaa e dalli baawɗo ɗum fettinde. So foondu reppii haa ŋabbii e dow mbeɗu hee sabu yiɗde sikaade ngabbon carakon ɗoon kon, tinataa loŋta cettal ngal, ngal fetta, worsundu ndu worsoo e daande foondu nduu. Wiyee foondu rullinaama.
Kuwtorgal kiwreteengal. Ɓoggol juutngol seeɗa ngol ceɓal jaagetee yiilee, ceɓal goɗngal ngal tawa ina ɓuri seeɓde. So yiilaama laabi ɗiɗi, tati, saƴƴee waya no fiyannde fellaa nii, colli ñaayatnooɗi ngesa kula ndiwa
Njamndi oolndi, njooɗndi, ina huwtoree so neɗɗo yiɗii yooɗnaade
Jammoore njamndi mboɗeeri, ina huwtoree e masiŋaaji no feewi sabu mum ɗaccude nguleeki e 'elektirisitee' ɓennude
Catal lekki baɗngal giye
Fijirde sukaaɓe, ɗo ɓoggol wuurtetee e potyon, koyngal fof yaɓɓa e pot, suka ina dogda heen.
Jammoore njamndi ndaneeri, koyndi. Endi huwtortenoo no feewi ngam feenude barmeeji
Ñeɗugal pewnirangal leggal
Kuwtorgal juutngal baa?ngal jolnude yimɓe, kulle walla kaake nawa, ina reega, haya walla kadi diwa
Nokku ɗo ñaamde nokketee so ittaama e barme. Ndeen ko lahe leɗɗe walla kore, jooni ko leɗɗe ɓaleeje en, koymet en, ekn..
Horde mawnde, leggal cehangal haa nanndi e horde mawnde
Paaka, njamndi mbelnaandi haa waawi.ɗeeɗde, taƴde walla kadi seekde
Weerto jooɗeteengo
Werto juutngo no feewi, tawa yaajaani, wona leydi mum walla tekkere mum
Faandu mawndu mahiraandu ɓakke cumaaɗe ɗo ndiyam njareteeɗam mooftetee.
Ɓoggol juutngol cowangol, tawa ɗo sowre ɗoo ina yaaji seeɗa haa haayre waawa soomaade heen. So haayre nde soomaama ɗo sowre ɗo, ceɓe ɗiɗi njaggee ɓoggol ngol fof wona e yiileede ngam werlaade haayre haa ɓura woɗɗoyde e ɗo junngo ɓolo waawnoo haaɗnude.
Gollorgal, baɗirgal ngaskon tokoson e leydi ngam aawde heen.
Kuwtorgal konngeteengal yaltina hito welngo. Ngal wayata ko no wowru ni tawi ina huuraanguru liirtaangu banngeeji ɗi fot. So lekkon konngaama e nguru liirtaangu ngu hito ngo yalta. So haralleeɓe mum ina piha bawɗi naalaŋkooɓe ngona e yimde e amde.
Foobre settaande haa wawtii, heen bannge huuree nguru liirtaangu haa so cawel fiyaama heen yaltina welngo. So waawɓe honncude njaggii mbaggu ina konnga tan naalaŋkooɓe teyataa ko ngamata.
Tekkere tekkunde suddorteende so neɗɗo jaangaama.
Kuwtorgal berlirteengal kaaƴe. Ko salndu haɓɓetee dalliiji, ɗiin ne ndenndinee, ko soomata haayre nde ko waɗee ɗoon. So a fooɗii haayre nde e soomre mum a fooɗirii junngo wooto, junngo heddiingo ngo jagga salndu ndu, so a woppii haayre nde rewata ko hakkunde calɗi ɗii. Dalliiji liirtiiɗi ɗii ndokkata haayre nde doole
Sasa, saawdu
Kuwtorgal ceŋeteengal e werlaa mbele werlaa oo ina rega e dow laawol. Ina addana ɗum weeɓde dirtinde.
MBOLU :Ko Lekɗe cewɗe sañatee sañiree baaji ,Wayata kono tibayel nih ,Waɗatee heen ko gertooɗe walla pooli ,so aɗa egga aɗa waawi naworde tawa gertooɗe ɗe ina nder ,hay so waalii lakde jonngooji keɓataa ɗum,
ko wayi no fottere nde ñeeñɓe kuwtortoo so ina peewna cakkaaji walla ñaantorɗe goɗɗe
Safaara. Cellingol. Baɗgol haa ñawu egga, maaya, cellal lomtoo.
Mbeɗu (hippoode) sañiraangu kuɗi e gaaraaji
Kuwtorgal kaatane ɓeppal ngal taartaaro mum hooynaa mbele ko waɗetee heen noo waasa rufde.
Leɗɗe cañaaɗe darnaaɗe e dow caaɗngol gila fonngo wooto haa woɗngo, ngam waawde taccude caaɗngol tawa juwaani, jolaani e laana, tawa neɗɗo oo yahri ko koyɗe mum.
Seerndude gabbe ɓutte e cewɗe tawa huwtorii ko tame.
Nguru mbeewa walla mbaalu, mbaɗtaangu no saawdu nii, ina nawiree ndeelam
Tekkere jiiɓre conndi ñooketeende hakkunde barme e yulnde mbele haɗde cuurki ki yahde, ko suurtintee ko leela suurtude.
Lahal ngal jooɗorde mum waɗiraa ko wayi no saakiri njamndi ni. Tame waɗete conndi seɗiree: 1 - tame mo nguddon cewkon kon ko tame ɗaatɗo 2 - tame mo nguddon ndewkon heen kon ko tame jooroodu 3 - tame mo gudde jaajɗe oo ko tame giriyaas.
Alluwal kollowal naɓakaaji
Laafa cañiraaka no ñorgo ni, mbele haɗde naange fiyde e hoore
Pecitte juutɗe seeɗa, heewi huwtoreede so joomum ina yiɗi feewnude galle. Ɗe keewi ko ñiɓeede e taartaaro galle walla ngesa, kooce walla baaboruuje kunndee heen
Leggal ngal ceɓe mum ɗiɗi fof ɓuttiɗi murliɗi, unugal fiyetee e nder wowru waɗndu gawri mbele sottude walla unde haa ɗigga.
Njamndi kofiindi ina waɗi ñiiƴe ceeɓɗe belɗe,ina hesiree huɗo,ina soñiree butaali walla cammeeje,
Nokkuyel kippotoongel, ɗo aadee heewi mooftude, comci mum walla keɗe goɗɗe, tawa ina waawi yahdude heen so welaama.
Jamngel kofingel ceeɓngel, kaɓɓeteengel e ceɓal caftol ngam jaggude liɗɗi.
Oto walla kadi mobel. Kuwtorgal lomtotoongal daabaa, jolnoowal yimɓe walla gollorɗe goɗɗe, mbele ɓosnude ɗum en ko yaawi tawa eɓe ɓuri heewde.
Kuwtorgal jaggirteengal colli. Pillipeeje cañetee e beɗel, leeɓi ɗi borsi mumen ngudditii ndarnee heen. Mbeɗu ngu ubbee, borsi ɗii ndaroo, gabbe gawri caree e dow lbeɗu ngu. No colli cikortoo nii, ndoŋka teskaade borsi ɗii haa nde wooturu arti e daande sonndu fof, fuɗɗoo fitaade, keddiiɗi ɗii ndiwa. Ngel colel rullinaama.
Bannge e jalo jaggeteeɗo o, oon bannge heewi wonde leggal.
Kuwtorgal looweteengal gawri mbele sokkude
Kuwtorgal ɗo gawri waɗetee so ina unee
Ngaska luggiɗka mbaɗooka ndiyam ɗo yimɓe ngarata ƴoogde. Ɓunndu luggiɗndu.
Lahal ngal ɓeppiɗaani les julangal gudde cerwuɗe, kuwtorteengal dow barme so defoowo yiɗii suurtinde
Leeteer, talkuru. Ɗerewol binndangol haala soomaa e ɗerwol gonngol, neldangol walla payngol e neldeede
Karlol juutngol cewngol kuwtorteengol so neɗɗo ina yiɗi haɓɓude, tirde, sinndude, ekn
Werto hoyngo sewngo ɗo winndooɗe keewi waɗde binndi mumen. Kaayit. Deftere ko dental ɗereeji.
Seerndude gawri e saaño, tawa huwtortoo ko henndu. Gawri wondundi e saaño ndi waɗee e lahal, lahal ngal suutee haa toowa, wona e yuppireede seese e lahal keddingal e lmeydi ngal. Henndu wona e weɗde saaño ko, sabu ɗum hoyde, gabbe gawri ɗee nde tawnoo eɗe teddi ɗe ngona e jooraade e lahal les ngal
Feccere teewu walla lekɗe Ekn, Waɗde saamuuji.
Leggal cumngal tawi rooytaani
Liɗɗi joorɗi
Mburu Conndi, njiiɓaandi, duppaa haa wayi no hettere. Heewɓe ina ñaama subaka, mbaɗda e ataaya walla kafe. Ina waɗdee e teew. Inndd nde ummorii en ko fulɓe niger.
ÑAAMDU NDUROORI Yeru: huɗo hecco, lekɗe, rakkal,
Ñamri ndi rottaaka taw.
WINNDANNDE FODDE E FOTDE Fod+de=Fodde Yeru: Mi fodii ko tiiɗi A fodii ko saɗi O fodii ko haawnii Min podii gollaade On podii ballal nguura En podii janngude pulaar Ɓe podii ɓamtaare ngenndi Ňalnde Naasaande 10.11.2022 Kuɗol Katante Leňol KAN
Fot+de = Fotde Yeru: Mi fotii hootde wuro am en A fotii waɗde galle O fotii defde bottaari Min potii mahde duɗal On potii asde woyndu En potii haɓaade majjere Ɓe potii reen'de neɗɗaagu Ňalnde Naasaande 10.11.2022 Kuɗol Katante Leňol KAN
Ñiiri peewniraandi ceŋle (walle gabbe timmuɗe) laawaaɗe e ndiyam pasɗam. Ina heewi ɓeydeede kosam, suukara walla lamɗam
Waasde ñaamde, yarde gila puɗal haa mutal. Ko diine heewi lonnginde yimɓe yo koor. Diineeji keewɗi ina mbaɗi sahaa nde rewɓe ɗumen poti hoorde. Sahaa lislaam ko lewru koorka ( Ramadaan )
Ñamateeri huwtorteeki e lacciri haa natta saƴƴude, natta ñaaɗde
Mbeñon tokoson, mbaykon nofataaye nii, ina innee wonde kon asiinaaɗe ngaadorii feewnude kon
Ñaamde defiraande gawri jiiɓaa haa siforii no ɓakke nii.
Jawdi ndi debbo walla gorko dawrata ñalnde fof jeere ngam soodde ñaamateeri galle ñalawma oo fof. Renndini bottaari, hiraandd e kacitaari. Ina wiyee ndaw ñaldi, walla kadi deppaas ina lolli no feewi
sammeere: ko gawri keendi mbaadiiji , ina waɗi ndaneeri e mboɗeei e purdi , paggiri e maaro ina mbaɗa sammeere,
Ñaamde ñiiri nde ñalawma feccini ina fayi e hiirde
Ɓiɗɗo ɓokki. Ñamri lammundi, oolndi seeɗa, waɗndi gaaluɗe tiiɗɗe. Ñamri wayata ko conndi ɓaakinoondi yoordundi e gaaraaji kam e gaaluɗe mum. Lekki mum wiyetee ko ɓokki.
Won e barooɗe laadooje
Saawdu ɓiɗɗo nder reedu ndammiri. So ɓinngel ngel yaltii ko kañum rewata heen
Rawaandu ladde
Kullel nanndungel e ullundu, ina waɗi ñaaba-ñaabe, ngel jeyaa ko e kulle ɓurɗe yaawde dogdu, kono dogdu mum juutataa.
Ndiwri ɓaleeri mawndi seeɓndi yiitere. Ciilal yaawri cofel. Ina heewi ñaamde kullmaayɗe e ladde.
Doobal : Ko ndiwri mawndi , koyɗe juutɗe e ndi heewi wonde e sara ndiyam ,ko wayino ilam e beeli ekn.
Kullel tokosel, koɗowel e nder gasɗe, gonowel ɗo gawri heewi taweede. Ullundu yaawri ɗum.
Nagge ladde. Ɗe keewi kannje fof ko ɓawlude
Kullel nanndungel e mboddi, kono vuri zum famɗude. Ina waawi lummbaade. Taƴtude ɗum maayo wayi ko no mehre ni.
Faaɓru: ko kullel guurngel nder ndiyam kono wanaa liingu ,ina waɗi koyɗe nayi,ina ŋaaka jemma,so ina yaha diwdiwnat.
Ndiwri wayndi no maiyaama en, uuga,...
Kullel ladde ɗesngel abbaade seeɗa e rawaandu. So ina yaha wayata ko no laƴat nii. Yaawaano dogdu, kono so yiɗii sonngude rewat haa nde sonngi fof. Sahaa wayata ko no jalat nii. Ko rewru heewi ardaade coggal. Koyɗe yeeso ɗe ɓuri juutde e koyɗe caggal ɗe.
Fukaaru: ko ɓiyngel Ullundu keccel wiyetee noon.
Ndiwri njarli ndi neɗɗo heewi nehde. Woni teew mum woni ɓoccooɗe mum hay dara en ngoppaani. Won e gertooɗe ina nehee e ko wayi no isinaaji, tawa ko ɓoccinde an nehiraa, ɗee heen ko teew mum en tan.
Liingu maayo welngo sewngu ngu njuuteendi mum abbotoo e 20 cm. E ngu nannda e 'yaaybooy' to maayo haaɗngo to.
Colel baawngel bonnude gese
Kullel nanndugel e heende guurgel e ndiya.
Wullude walla woyde no ndamndi ni, so endi ƴama mbeewa, so ndi yiɗii wondude e mum.
E farayse ko escargot, mballee en e firo moƴƴo
Dogde doole wonande kulle, koyɗe ɗiɗi yeeso ɗee ndiwa taaɓodoo, koyɗe ɗiɗi caggal ngarda njaɓɓida ɗo ɗe yeeso ɗee njaɓɓunoo ɗoo, ɗe yeeso ɗee ndiwda kadi,...
Kullel nanndungel seeɗa e dommbru, ɓuri ɗum mawnude, kadi laaci kii ina waɗi leeɓi haa heewi. Wuurata ko e gasɗe.
Ndiwri nehaandi ɓurndi gertogal mawnude seeɗa. Ndi heewaani diwde, kadi diwal mum toowataa, juutataa. Yahdu mum ina limmbi.
Sonndu juutndu koyɗe, heewngu takkaade daande maayo
Gilngel keewngel wojjude, keewngel koyɗe
Kullel ndiyam mbelɗam, ɓanndu murlu waɗndu beɗi. Ñaamata ko kuɗooli puɗooji nder ndiyam ɗi.
Poolel tokosel
Ñiiwa
kullel nehangel ngel wordu mum wietee njawdi. Juulde taaske to bannge Senegaal e Moritani ko teew njawdi heewi ñaameede.
Kullel ngel aadee heewi huwtoraade e golle mum, so ina fera, walla kadi so ina rema. Kullel keewngel doole. Mbabba ina wona pooreewa. Mbabba ñaamata ko puɗol. Bojji walla gulaali mum mbiyetee ko kanaali. (Hii-hooŋ) Mbabba hanat.
Kullel ladde bayngel no ullundu mwndu nii, ñaamata tan noon ko teew, heewi ko sonngude ko nannndi e lelli en, nayi ladde, bamɗi ladde, nde ñaama. Baaba oo, dewi ɗi e ɓikkon kon mumen keewi wondude no ɓesngu nii.
Kullel nehangel ƴoƴngel haa maayi, engel tolnoo mawnugol e mbaalu. Mbeewa meenat. Ina waɗa gallaaɗi, so engel woya walla wulla ngel meenat. Rewru ndamndi. Neɗɗo pamaro haaju ina heewi wiyeede ko mbeewa
Ɓinngel mbaalu
Kullel tokosel, jiɗngel suukara, bayngel no ñuuñu nii. Ina hoɗa e waande, walla e ngaskon cewkon njuutkon. So eɗi njaha ɗi keewi ko waɗde gorwoccol. Wayi ko no ñuungel boɗewel ni
Ɓinngel mbabba
Buubal ngal yimɓe keptnini njuɓɓudi ngonka mum, ko kanngal hokkata njuumri.
Ndiwri puri, ndi daande e koyɗe juutɗe. ndi tufat hunuko mayri nder ndiyam endi yahra noon endi awa. Ñaaral pural.
Kullel nehangel. Bannge afrik ko fulɓe ɓuri anndireede nehde ngal. Hoore nde ina waɗa gallaaɗi ɗiɗi: bannge ñaamo e bannge nano, allaadu fof tiindoo bannge mum mawnira toon, so ɓooyii ɗi kofoo.
Nagge tokosere
Ndamndi:ko jawdi neheteendi he wuro hene oora hine jofta ko gorol to bannge be'i .
Wordu mbeewa
Sonndu mawndu ndu waawaa diwde, waawi ko dogde, ndu daande juutnde e korle juutɗe.
Kullel mangel sanne, guurngel e nder ndiyam mbelɗam. Ɓanndu murlu, laacel daɓɓel, so ŋaaɓii hunuko mbiyataa ko wuro ngo fof ina heƴa heen, ñiiƴe ɗee alaako poti mawnude. Wuuri ko e ndiyam kono foofata ko dow.
Kullel toowngel, juutngel daande, cuusngel heege e ɗomka, baɗngel ƴonngo. Safalɓe ina keewi liggoraade ngel.
Laadol jahowol haaju mum, ngol fiɗataa. Ina nanndi e mbaroodi laadoori ɓuri seerndude ɗi ko ngooroondi fiɗataa, warataa.
Kullel mawngel, juutngel hinere, keewngel doole. Ñiiwa ñaamata ko puɗe, heewi taweede ko e nder reedu Afrik haa fuɗnaange haa fayi worgo. Ina hirnaange Afrik kono nattii haawde. Ko ñiiwa woni maandel Kodduwaar. Ina tawee kadi Azii, alaa Orop e Amerik so wonaa tawa ko pernaaɗi.
Kullel ladde jeyangel e kulle ɓurɗe juutde daaɗe. Njamala ina njoolɗi. So njamali ina kaɓa ɗi mbiccata ko koye ɗe, ngoota fof fiyra heddiiba hoore mum.
Mboddi wuurndi e ndiyam, mbaawndi sonngude kala ko jippii e tufnde. Hay nagge e mawnude daɗataa. So mawnii haa saamolinii wiyee piyoori. Ina hoora balɗe walla lebbi.
Kullel ladowel ɓalewel bayngel no mettellu ni. Baawngel gollaade, gootel heen fof ina anndi golle mum. Njuuteendi mum timmaani hay segene
Yahde ulloo e ladde tawa faandaare nde tiiɗaani. So coggal ndammiri ardiima gaynaako beetewe ɓe tiindiima ladde ngam yiiloyaade ko ñaami, wiyetee ko ndammiri ndi ooroyii.
Kullel ngel neɗɗo nehata ngam wallitoraade ɗanle mum walla kareeli mum. Puccu ina yaawi dogdu. Ina heewi haɓɓeede e saret ngam nawde kaɓirɗe. Won waawɓe mbaɗɗu ina mbaawi amnude puccu.
Kullel ngel neɗɗo huutortoo ngam reende walla tintinde. Ina wiyee wonde ngeel kullel ɓuri wonde sehil neɗɗo. Ina reena ndammiri.
Coggal ndammiri wuro
Kullel daande maayo, doondingel galle mum ina yahda heen. Laalogal ngal ina huutortenoo no kaalis nii e jamanuuji ɓennuɗi seeɗa. Piyoowo ceede: neɗɗo kuuwtortooɗe ceede, ngam haalde ko hebori arde, ngam yiyde mbirniindi.
Liingu nanndundu e giccal, kono ina waɗi ñiiƴe
liingu maayo welngo, ɓeppu njaajngu sseɗa
Ɓinngel ndiwri, ɓinngel gertogal
Ndiwri pamari
Sooyru: ko ndiwiri njooɗndi ngonndi lakde , kono endi nehee e wuro , endi heewi goobuuji, so neɗɗo haalii endi refta heen,
Teppere kullel
Kullel nanndowel e barogel taktakel, so ina woya ŋeewat, ina nehee e nder galle, ina wuura ladde.Ñaamata ko gertooɗe en, pooli en kono yaawri fof ko doombru
Kullel ladde nanndungel e neɗɗo, heewi ko ŋaylude e leɗɗe. Baaɗi boɗeeji e ɓaleeji ina ngoodi.
Ndiwri ndi annduɓe ɓaggi e muyninooje, sabu ndi alaa sigeeji hono colli fof ni. Ko nde muyninoore woore wootere anndaa diwoore hono sonndu ni.
Kullel ɓurowel jiire mawnude seeɗa, ngel noppi juutɗi, jaawngel dogdu haa maayi.
Ŋeewee : ko foondu, ndiwri,purdi endi waɗi bade boɗeeje e ɓaleeje ,kono wanaa coy wanaa kurum .
Ɓinngel mbeewa. Mbeewa pamara
Sonndu ƴoƴndu
Ɓoornateeri teppere kuwtorteendi mbele reen'de nde e gaañanɗe walla nguleeki
Fiilude lefol dow hoore
Ko huurdetee ɓanndu
Abbere tiiɗnde heewnde wonde e ñamri, kaaɗdi fawoo heen, nguru ara huura fof. Yeru: aaludere yaaɓre, aaludere murtoonde Kala ko nanndi e ɗum hay so wonaa ñamri ina wiyee aaludere. Yeru: Aaludere yiitere ko ko nanndi e foɗɗere woni e hakkunde yitere
Ubbude abbere mbele ina fuɗa.
Geɗel e wutaandu, unee ɗiggaani wonta ceŋle, ɗigga wonta conndi. Aawee fuɗa gawƴal walla lekki.
Puɗol ngol keltine mum keewi waɗireede coccorɗe. fotaani e lekki toowki, kono kadi ɓuri deenerol toowde. Saltat no boru nii. ina nanndi e boru no feewi.
Deenerol nanndungol e ñippe. Ko ngol posone wonande jawdi
Werto saltoongo e gawƴal walla lekki. So catal walle gawƴal fertaama wontata tan ko leggal ɗaatngal
Sewsewo baɗdeteeɗo e ndefu, puɗol ngol goobu mum abbotoo e folmaat pooynuɗo. Abbotoo ko e paraas kono ɓuri hoyde.
Lekki njaajki baramlefi, ki toowataa no feewi. Baramlefi ɗi mbayata ko no kelooji nii. So ki helaama, soppaama walla kadi siraama ko ko nanndi e kosam yaltata heen
Dennde nde kaaɗdi mboɗeeri tawi wonaa dennde kaali.
Lekki toowooki, mbaramlefon tokoson eki waɗa giye jadde
Ɓiɓɓe deenerol bayɗe no paali ni, nder faandu ndu waɗa poɗɗe e kaaɗdi
Lekki....
Waylaade haa faya e bonde wonande gawri.
Firndilde: ko denel tokosel mawntaa no dennde ni,ina waɗa poɗɗe ɓaleeje.
Haako lammuko ko ɓiɓɓe mum mbiyetee koobi, eɗi ngojja, eɗi keddo mbaano pooynuɗo.
Gootel e ''gabbe'' ɓeppe gonooje e nder dene. Ko heewi e ko ñawɗo tottetee yo yar walla yo muccu, wiyetee ko poɗɗe. Ina muccee, waɗee e ndiyam fasa walla waɗee e hunuko ndiyam rewnee heen tan riŋkee.Jaga baɗeteeɗo e haako o, ko poɗɗe unaaɗe, jerwaaɗe waɗirtee
Dental gabbe. Ina wona samme, maaro, makka, gemha, ndmiri....
Leggal daringal tammbingal sammeere ko wayi no samme, makka, suukara....., baramlefi ina ceŋii heen. Gawƴal suukara walla samme ina fiicee, kaaɗdi ndii ƴakkee.
Puɗol demeteengol no feewi Senegaal e Nigeria, ngol ɓiɓɓe mum irotoo. So ɓenndii ɗesata ko ranwude , so feƴaama gabbe ɗee njalta, gurel cewngel boɗewel, mooftungel ñamri niinndi. Nebam ndefirteeɗam ɗam ina yalta e gerte. So ɗe cumaama e njaareendi ɗe ngonta gerte caafe, so caafe ɗee unaama haa ɗiggii ngonta tigidege. Ko tigidege ndefirtee maafe gerte.
Wutte wutaandu
Baramlefi lekki walla deenerol
Huɗo uurko seeɗe nannduko e maaro. Hakkunde ɗaɗi ɗi e baramlefi ɗi ko nanndi e aaludere ina ɗoon, ina huutoree e peewnugol cuuraay.
Hormere: ko wutaandu makka (mbammbaari) hoɓaandu haa laaɓi , gabbe ɗe ngittaa haa laaɓi.
Jaaɓe ko: ɓiɗɓe lekɗe ,potte boɗeeje belɗe ,cewɗe,lekki mum ina waɗi gi'e (giye)
Jaaɓe ko: ɓiɗɓe lekɗe ,potte boɗeeje belɗe ,cewɗe,lekki mum ina waɗi gi'e (giye)
Lekki jaɓɓe
Lekki jaɓɓe
Jaɓɓe ko :ɓiɗɓe lekɗe ina lammi , wayi kono cinnde ciluki nih ,ina moƴƴi e maafe.
Puɗol ngol iɓɓe mum nanndi tago e banaana tokooso nii, kono kañum oolɗaani, hay so ɓenndii goobu mum heddotoo ko mbaano. Nder mum ina laalɗi. ko kañum ii defirtee maafe kannje.
Heeɗelde tiiɗnde heewnde huurde ɓiɓɓe puɗi. Kobjal huurata lekki. Ina yoora haa saama walla kadi heefee.
Ɓiɓɓe follere. Ina ngojja coy, ina keddoo mbaano pooynuɗo. Ina lammi tot haa ɗesi nanndude e limoŋ.
Puɗol gila ɗaɗi, foobre, cate haa baramlefi. So lekki waɗaama e jayngol suurkat huɓɓa. So lekki waɗaama e ndiyam heewi ko huymbude.
Gabbe pure ɗo ɗe ngondi e saaño majje ɗo. So maaro duttaama kobje ɗe ngiwa keeda bannge ɗe mbiyee saaño, gabbe daneeje ɗe keeda bannge. Kannje ndefdetee e liɗɗi wona maaro e liɗɗi, ñiiri e liɗɗi walla maafe. Eɗe ndefdee e teew....
Ɓiɗɗo puɗol keeɗo fuɗde Kaasamansa bannge worgo leydi Senegal. Maa tolno e pom, kaaɗdi ndi ina waɗi potte baɗɗe leeɓi. So madda eeɓaama kaaɗdi ndi tofaama, ndi yuusat. Endi lammi.
Wutaandu ndu gabbe oole, waɗndu gufi haa keewi. Makka.kecco so juɗaama ɓenndii hooñaani ina weli. Wuro ngo juulɓe ndeentata hitaande kala sahaa taaske, ɗoon julɓe kajjata, wuro ngo woni ko nder Arabi sawdi
Puɗol caltowol, ina heewi wondude e baalboruuje walla camtarle e nokku gooto. So neɗɗo memii baramlefi ɗii tan, ɗi ndentat, ɗi mbaya no tikkooji nii. Ina hasii tawa ko ɗum addi memee tikka oo.
Lekki murtooɗe. Murtooki ina waɗa giye keewɗe ceeɓɗe tekkuɗe. Fuɗata ko e nokku ɗo toɓo heewaani no feewi. "Murotooki (teyshot e safatoore, sekene e sooninke, sump e wolof), ina anndiraa kadi « tamaroowi moraande » ina heewi ɓure. Innde makki siyaas ko « Balanites aegyptiaca ». Ɓiɗɓe makki ina korsinaa e nder Fuuta, sibu sukaaɓe e mawɓe fof ina mura ɗum (mucca ɗum), woni murtooɗe. Ndeen, so ƴiiwoonde siltii tan, sukaaɓe mbaɗdata ko idaa hoccoyde murotooɗe." https://pulaar.org/2013/09/19/murtooki-ndaw-nafooje/
Ɓiɗɗo murtooki. Aaludere mbaanoore.ɗo hecciɗi ɗo, so ndaarii ɓenndude ñamri wonndi les kobjal ngal ndi dorwa (ɗoon ko murtoonde dorwunde, yaawi.ko donude reedu), so ɓenndii ñamri ndi wela. Yimɓe ina mucca.ɗum, bey ina mucca ɗum. Gaaluɗe muccaaɗe ɗe, sukaaɓe ina pijiratnoo ɗum so ina mbaɗa tenge
Dental kuɗooli walla gawƴe coñaaɗe, ina njoori wala ina ngoni e yoorde.
Lekki....
Gawri cewndi, abiindi e samme
Gabbe ɗe ñewñewo jibinta. So suwaa ɓenndude ina wiyee kalaace. Ñebbe so njoorii ndanwat, kannje pewnirtee cooke, walla kodde-ñebbe. "Baabaaɓe ko ɗum tan ñaamata"
Njabeeri: ko basaale tokoose ,yeru: so a aawii gawri ndi fuɗii haa ndi tolniima e kopii ,ɓurta walla manka koppi, ko ndiin wi'etee njabeeri.
Huɗo yoorko ɗigguko
Paggiri;ko gawri cewndi puɗoori to waalo e takko beeli .ko huɗo.
Ko puɗol jibinta hade mum wontude ñamateeri (gabbe, dene, butaali...).
Piindi puɗol ngol ɗaɗi mum mbaɗata taɓɓe. So udditaama ko ngabbon cewkon niinkon njaltata heen. Ekon ndakmi
Ɓinngel leɗɗe murlel ngel goobu mum renndini boɗewol e oolol, keengel ndiyam, ndiyam ɗam ina heewi waɗteede ebutelaaji ina yeeyee.
Gawri ndi fuutaŋkooɓe keewi remde e waalo mumen. E ndi wojja, endi ranwa.
Joofirde gawƴal
Ittude ko aawanoo so ɓenndii. Soñde maaro, soñde makka, soñde ndeemiri,.....
Lekki tamarooje
Ɗaɗi daaye hade mumen saraade e nder leydi ina mbaya no paraas nii, ɗum wiyetee taɓɓe.
Geɗal e gawƴal jokkingal e geɗal goɗngal hono mum, noon gila ɗaɗi haa sammeere.
Gabbe dentuɗe. ...
Ɓiɗɗo jaaɓi, fottere nde lekki jaaɓe, so suwaa tawo ɓenndude tagortoo ko no pom tokooso ni, ina waɗa aaludere tiiɗnde haa ɓurti, ñiiƴe mbaawaa ɗum helde. So ɓenndii wojja kono ndaw ko famɗi ko ñaametee heen. Jaaɓi ina waɗa giye te heewaani toowde so yerondiraama e murtooki walla ciluki.
Lekki ɓohe. Kiin lekki ina hecciɗa e tuma yooro, yoora sahaa leppo leppo.
Bannge e puɗol gonɗo nder leydi
Baasgol cellal. Caɗeele kaɗooje ko wuuri sellude
Ko tinetee e ɓanndu, ko duumii tawa ina naamndii ŋaañaade
Limoore adannde. Limoore aroonde hade ɗiɗi.
Feccere sappo. Haaɗtirde limoore e ɗemngal pulaar, sabu ko rewi heen ko fof ko rewto tan
Limoore rewnde e tati, hade joy.Ɗiɗi e ɗiɗi walla tati e goo.
Ko ittetee e jawdi ngam ñawndude haaju. Saƴƴa ɗanngal: ko timminta ɗanngal ngal e jawdi'
Limoore rewnde e ɗiɗi, nde nay rewi.
Limoore rewnde e goo. Goo renndinee e goo
Aljanna : ko nguurndam mblɗam , Gellaay wi'i aljanna welii nanooɓe yahnooɓe ngartaani,
Innde Joomiraaɗu
Gardiiɗo Senngo juulooɓe
Deftere tuugnorde diine lislaam
Gorko jom ɓiɗɗo walla ɓiɓɓe
Fijo :ko ɗo yimɓe ndentata ina poɓɓa ina ngama ina konnga bawɗi ina mbeitii .
Deenoowo, kalfinaaɗo ndammiri
Jom wuro. Mawɗo wuro
Jibinaaɗo caggal maayde baaba mum
Ngamri ɓooyndi.
Birgude e ngesa njananba.
Mo haala mum yaltirta kine ko heewi.
Pullo: ko leñol no leƴƴi ɗii fof , jogingal wowlaandu anndaadu ,binndatee ngal janngatee ngal
Mawɗo aynaaɓe.
Dental koɗorɗe ɗo yimɓe njuɓɓini nguurndam mumen
Mbaadi (mbaydi)
Maajnude baali. Ardaade jawdi nguurndi, ina fala, ina falta no weliraa mbele holluse mbaawka mum ngaynaaka.
Ñalawma mo leƴƴi keewɗi nanondiri yo won ñande fuɗɗorde golle. Mawbaare rewi heen, Dewo hoore biir adiitii ɗum. Ñalɗi jeeɗiɗi timmata yontere
Ñande juulal juma wonande rewɓe e nulaaɗo Iisaa
Ñande rewnde e mawnde, Leƴƴi keewɗi ina nanondiri ko ñalawma fooftere kam e Dewo
Toɓo kaaƴe glaas
Ñalngu rewngu e Aaɓnde
Ñande juulal jumaa, wonade juulɓe, rewɓe e nulaaɗo Muhammadu.
Ñalngu rewngu e Njeslaare
Ñalngu rewngu e Mawbaare
Hebaade toɓde wonande asamaan.