Fannnu Weeyo

Henndu poofeten, duule ɗe cooynoto-ɗen fof ngoni ko e weeyo.

Gowlaali
Defte e fannu Weeyo

Weeyo

Firo

Henndu poofeten, duule ɗe cooynoto-ɗen fof ngoni ko e weeyo

Laawol : Cirfol walla diidol e leydi kolloondi to fayaa ( ummade e nokku fayde e nokku goɗɗo

Wolof: Yoon
Français: Chemin


Foobre : Tergal lekki tammbingal lekki kii fof. Tergal ngal ɗoo ɓuri heewde yaajde, ko kañum kadi takkotoo e leydi

Arabe: جِذْع
Français: Tronc


Fooyre : Geɗel lewñowel. Duɗal jayngol ina wiyee fooyre, ina seŋoo e ɓoggi kuɓɓam lewña tawa wulaani no feewi


Ngesa : Diŋiral jaajngal ɗo puɗi ndematee.
Yer: ngesa waalo, mballa jeeri

Wolof: Tooll
Français: Champs
Anglais: Field


Henndu : Bifol (heewndu doole walla alaa) weɗoondu kaakurteeje. Ƴiiwoonde ko henndu heewndu doole.

Arabe: رياح
Espagnol: viento
Français: Vent
Anglais: Wind


Dow : Maandel ko toowi


Kawle : Yonta gulɗo, so ilam dartiima. Dabbunde rewata e kawle

Français: Automne


Wiinnde : Nokku eggaaɗo.


Puɗal : Ummogol naange. So ina immaa e jamma ina fayaa e ñalawma, so naange wonii e feeñde, oon tuma ko puɗal wiyetee.

Français: Lever de soleil
Anglais: Sunrise


Kurummbaare : Mboɗeeri naange, taariindi mbuuɗu naange so enga muta.


Gammbol : Joowre leydi juutnde toownde seeɗa nde nafoore mum woni falaade ilam haɗde ɗum naatde e koɗorɗe. Ina sooroo ilam gudde mbaɗee les mum mbele ndiyam jokka bolol mum, yimɓe, daabaaji e werlaaji ndewa dow mbaasa bookaade.

Français: Digue


Dunndu : Nokku ɗo leɗɗe cukkuɗe

Français: Forêt


Ladde : Nokku ɗo yimɓe koɗaani no feewi. Ladde Alla e jeereende: nokku mo hoɗaaka, jeewɗo


Weendu : Nokku lesɗuɗo ɗo diƴƴe toɓo kawri, ta?a yaajaani haa nanndi e maayo, fonngo ngo ndari-ɗa fof, aɗa yiya pawle keddiiɗe ɗe.


Caanngol : Maayel tokosel, caltuɗe maayo.

Français: Bras de fleuve
Anglais: A small river


Fonngo : Keerol maayo toowngol. So a ummiima ɗoon aɗa fayi maayo, a jippotaako, a yanat e ndiyam.
Sukaaɓe ina keewi diwde pawle, mbaɗa cowtiiji


Ɓakkere : Nokku loɗo. Jiiɓre leydi wayndi no hollalde nii kam e ndiyam iirtee haa modda haa waɗta ɗakkaade e juuɗe e koyɗe.


Jabbere : Tuna nde waalo woni e aaweede. So ndunngu ɓennii haa ilam ruuɗtiima, leydi ndi sojjii, remooɓe ƴetta jinndaaɗi, luuɗe e aawdi mumen tiindoo gese, worɓe ina njabba, rewɓe ina luwa, ɓeya ngaawa, sukaaɓe ina mbekka. Oon tuma woni jabbere waalo.


Waalo : Nokkuuji ilooji so ndunngu arii


Njinndaangu : Kuwtorgal jabbirteengal. Leggal kofingal no salndu nii tawa bannge potnooɗo ñiɓaade e leydi oo ko ko ittaa, bannge gooto e keddiiɗi ɗi ɓura ɓuttiɗde e raɓɓiɗde seeɗa, jalo seŋee heen, bannge keddiiɗo o ɓura sewde e juutde seeɗa. Ko oon bannge ƴeerortee mbele ñiɓde jalo ngo e leydi, ngam heɓde leydi kecciri ndi. Caggal ɗum noon luwoowo ara, gaawoowo rewa heen, bekkoowo udda gorwoccol ngol.


Luwgal : Unugal ngal bannge gooto settaa haa seeɓi. So jom luwgal luwii ko mbele gabbe gaaweteeɗe ɗe ɓura yettaade kecciri.
Luwoowo ina heewi rewde e jabboowo.


Remde : Hiifde ngesa ngam ɗooforde kuɗooli ɗi ngaawaaka ɗi.

Français: Cultiver


Jalo : Kuwtorgal demirteengal


Hiwde : Riwde colli, mbele haɗde ɗumen ñaayde ngesa


Henirde : Henirde: ko damel tokosel bañɗateengel e suudu walla huɓeer ngudditaa ngam henndu naata. {fenetre}

Français: Fenêtre
Anglais: Window


Wempeƴere : Annama ɓooldu ndiyam ummoo hakkunde maayo ina ara duƴƴo e fonngo walla sarkitoo e pokopokolamm


Tufnde : Nokku e maayo ɗo telletee yareede, ƴoogeede, lawƴeede walla kadi ɓufteede.


Ñallude : Wonde e nokku heddoo ɗoon subaka oo haa gasa.


Leydi : Haayre mawnde wanngotoonde ina taaroo naange. Hoɗorde kala ko woodi e aduna oo, ko e dow leydi kuɓeeje ndarii, leɗɗe puɗi. Kala ko yani, ɗo ɓuri lesɗude ɗo ɗum saamata ko e leydi.
Ina wiyee lesdi


Oolel : Huunde reftoonde e gulaali.
Won e nder nokkuuji ko wayi no daande maayo deeƴngo, suudu yaajndu ndu heewaani kaake walla yimɓe, so neɗɗo wullii, ooleel retoto ko haalaa ko no haaliraa ni.


Duleendu :


Waande : Joowre leydi mahiinde, ɗo mettelli wallañuuƴi mbaɗi hoɗorde mumen.

Français: Termitière


Joowre : Dental geɗe pawondirɗe e nokku. Leydi, njaareendi, gawri, ceenal e ko nanndi heen so yuppaama e werto fotngo tawa saraaka saakaaka, waɗat jowre.

Français: Tas


Seeɗde : Seeɗde: Seekaa ko e ceeɗu: ko tuma mo folɓe ngeggata caggal ndggu njaha nokku goɗɗo,


Mbewam : Hettere nde nguur-ɗen nder mum, heen henndu e duule ngoni, heen henndu ndu poofeten enen e kulle keddiiɗe ɗe e puɗi fof. Gila ɗoo ɗo ngon-ɗen e takko leydi haa dow ko ina abboo e 85-100 km,tooweendi ɗo wuurotoo ɗoo ko e ɗum abbotoo.


Bifal : Dumunna e nder hitaande,. Nde henndu nanndundu jokkondiri ko ina wona lebbi tati. Yeru: dabbunde ko sahaa jaangol, ceeɗu sahaa nde seeɗtee.Bife nay ɗee ngoni, e deggondiral: ceeɗu, ndunngu, kawle e dabbunde.


Punndi : Ruulde leydi. So henndu wifii e nduufri walla ceenal, weɗat punndi. So karawal fiɗtaama, punndi ruuyat.


Ruggo : Konu pamaru.


Jeŋjeŋre : Ƴiiwoonde arnde tawa jamma jenngii.


Jafjafre : Ƴiiwoonde arnde subaka law.


Laawguure : Ƴiiwoonde arnde kikiiɗe kiirɗo, caggal takkosaan; ɗo oornooɗi njoftata.


Oksiseen : Bannge e henndu ndu kala ko wuuri e leydi foofata. Annduɓe Kemitiwal maantortoo ɗum ko O2


Maayo : Caanngol mawngol, cooringol leyɗeele, ngol heewaani ŋakkude ndiyam. Ɓurɗe juutde ɗe e Afrik ko Nil, Konngo, Nigeer, Senegal, Zammbeez,..


Boondol : Kolongal Sara demeth