Fedde innde

O, ba , ndi, ngol, ka, ki, ndu, ɗe, kal, ngal, ɗum, ngel, ngo, ngu, ɓe, nge, nde, ɗi, ɗam, kon

HOL NAFOORE FEDDE INNDE?

Felde innde nafata ko e joofaade innde walla toɗɗaade ɗum. Innde aaynaande woni nde toɗɗaaka, joofaaka.

1. TOƊƊORDE

So a wi’i « neɗɗo », hay gooto a toɗɗaaki. So aɗa toɗɗoo, toɗɗorde arata ko caggal innde. Neɗɗo oo ko moƴƴo.
Ɗoo Neɗɗo ko innde aaynaande.
Toɗɗorde ndee ko oo.
Toɗɗorde ko felde arnde caggal innde.
Toɗɗorde sakkitto.
Innde aaynaande. Toɗɗorde.

2. JOOFORDE

Jooforde ina waawi adaade ina waawi sakkitaade. Yeru: Oo neɗɗo. Oo neɗɗo ko moƴƴo. Walla neɗɗo oo ko o moƴƴo. Neɗɗo oo ko moƴƴo. A joofiima. Neɗɗo oo, o yehii. Aan oo : a joofiima. Ndii leydi tuɗii. A joofiima leydi ndii.

3. LOMTO INNDE

Ndii leydi tuɗii.
Ndii tuɗii.
Ndii = lomto.
Ɗam ndiyam keelalam.
Ɗam ɓeeɓii.
Ɗam = lomto
Toɗɗade e joofaade
Kala innde ina jogii fedde mum
Ɗum waɗi Pulaar ko ɗemngal pelle.
Français: Ce, cet, ces, le, la, les;
Anglais: this, that, those, these.
Fedde innde Articles, adjectifs démonstratif.
# Teelal Keewal Yeruuji Faamamuya
1 O Ɓe Neɗɗo o; yimɓe ɓe Heewi jooforeede o ko aadee
2 Ba Ɗi Mbabba ba; bamɗi ɗi Mbabba ba; bamɗi ɗi
3 Ndi Ɗe/Ɗi Ndamndi ndi; Damɗi ɗi - Lacciri ndi; Lacceeje ɗe Conndi, ndoondi, punndi; Njuuteendi, njaajeendi, tooweendi...
4 Ngol Ɗi Laawol ngol, konngol ngol / laabi ɗi, konngi ɗi Heewii ɗo ko juuti sewi jooforaa ngol; loocol, laawol, ɓoggol, ceeltol
5 Ka Ɗe Laana ka, laaɗe ɗe
6 Ki Ɗe Lekki ki, leɗɗe ɗe
7 Ndu Ɗi Lewru ndu, lebbi ɗi
8 Kal Kon Conal kal
9 Ngal Ɗe Leggal ngal; Leɗɗe ɗe Kala ko mawninaa haa ɓurti ina heewi jooforeede ngal
10 Ngel Kon Leggel ngel; lekkon kon Kala ko famɗinaa haa ɓurti heewi jooforeede ko ngel
11 Ngo Ɗe Maayo ngo; maaje ɗe kala ko wertii ina heewi joofireede ngo
12 Ngu Ɗi Puccu ngu; pucci ɗi
13 Nge Ɗi Nagge nge; nayi ɗi Nge Nge heewaani e pulaar, 7 ɓuri anndeede kono ina waɗi haa jeetati. Nagge, heege, liige, tooñannge, yannge, maage, naange, heege. Ñalnde ngee yannge dawraa ngee. Naange fuɗi.
Ngee liige soppaa.
Ngee nagge jaggaa e tooñannge hirsaa.
Ngee jaynge huɓɓaa.
Baaba ari ina hippii ngee maage.
Ñalnde heen ngee heege hattaa. Maage = Laafa; maage = Chapeau 1- Yannge, 2- naange, 3- liige, 4- nagge, 5- tooñannge, 6- jaynge, 7- maage, 8- heege
14 Ɗam Ɗe Kosam ɗam; kocce ɗe - Ndiyam ɗam; diƴƴe ɗe Ndeelam heewi jooforeede ko ɗam

kala ɗo innde haaɗti ko ɗoon felde mum haaɗtata. Ina wona alkulal ina wona masannde. Innde Felde innde Teewu o Teewu oo wi’etaake ngu Leggal o Leggal oo wi’etaake ngal mbabba ndi Mbabba ndi wi’etaake ba suudu ka Suudu ka wi’etaake ndu

Mbinndee mbabba : Mbabba, mbammba mba, mbabba baa, mbabba, mbabba Mbam'ba walla Wamnde Keewal mum ko Bamɗi m ina ɗoon. W ina wonta mb, wadde noon ina waawnoo winndireede Mbam'ba janngiree mbabba. Pelle inɗe, ina woodi ko jogii heen ko firti. Pelle inɗe pulaar ina ɓeydi njooɗndam mum e kaawis ɗemngal ngal. Pelle kaawniiɗe ina ngoodi

Ɗam
Ɗam faati ko e ndeelam walla huunde yenɗunde. ko wa'i no enɗam.

Ngol
Ko ko juuti Loocol ngol, laawol ngol, binndol ngol So a wi'i ɓii pullo yoo addoy ko joofiri e ngol addata ko ko juuti ko

Ngo
Ngo ko ko wertii Junngo ngo , daago ngo...

Nde
faati ko e murliɗi ɓannde nde, daande nde, hoore nde, ..... Gartol = Chromosome  gartol ngol ina juuti. Ɓinnde = Tagre = raayre = Busuŋŋe  Ɓinnde ina murliɗi Ɓinnde = ɓurnde famɗude e maande ɓanndu kala huunde wuurnde foti ko puɗol walla kullol. Ɓoccindere : ovule. Ɓoccindere nde ina murliɗi. Kañol = Spermatzoïde Eɓɓogol tuufeere nde = Division cellulaire Ñaamteeri = nutrition Ñaamtel : nutriment Artere = Gène Ɓocongel waɗi ko 23 gartol. Kala ɓinnde waɗi 46 gartol Ɓinnde = Kañol + ɓoccindere Mittere = atome Ngo ko ko wertii Ɗam ko ndeelam Oo ma ko Geno walla ko neɗɗo Gundo oo  Gundooji ɗii En ndottu kono ko gundooru ndu Gundo, wona oo fotnoo won'de Ngori oo --- Ngoriiji ɗii